211. Prevalence of abdominal obesity in Slovene primary health care attendees - the IDEA studyJanez Rifel, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Namen dela: Debelost velja za enega glavnih dejavnikov tveganja za koronarno srčno bolezen, sladkorno bolezen, žilne bolezni in metabolni sindrom. Vedno več je dokazov, da je abdominalna debelost močnejši napovedni dejavnik kot splošna debelost, ki se opredeljuje s povišanim indeksom telesne mase. Za kvantifikacijo zdravstvenega tveganja, povezanega z abdominalno debelostjo, sopotrebne zanesljive globalne ocene prevalence abdominalne debelosti. Metode:Raziskava IDEA oziroma mednarodni dan za oceno abdominalne debelosti jevelikanska mednarodna epidemiološka presečna raziskava, ki je prinesla zanesljive podatke o porazdeljenosti obsega pasu glede na regijo, spol, starost in socialno ekonomske sloje po vsem svetu. Vsi bolniki, ki so bili stari med 18 in 80 leti, ženske pa niso bile noseče, ter so se oglasili pri naključno izbranem zdravniku na primarni ravni zdravstvene oskrbe v vnaprej določenih dveh polovicah dveh dnevov, so se lahko priključili raziskavi. Rezultati: V Sloveniji je v raziskavi sodelovalo 1536 ljudi. Prevalenca abdominalne debelosti med slovenskimi bolniki na primarni ravni zdravstvene oskrbe je bila 33,5 % pri moških in 50 % pri ženskah. Prevalenca abdominalne debelosti narašča s starostjo bolnikov in se zmanjšuje z višanjem njihove dosežene izobrazbe. Abdominalna debelost ima visoko prevalenco med nezaposlenimi ženskami in bivšimi kadilci. Abdominalna debelost je pogostejša med bolniki s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo in z visokim tlakom. Prevalenca abdominalne debelosti je višja med ženskami po menopavzi, še posebej med tistimi, ki ne prejemajo nadomestnega hormonskega zdravljenja. Zaključek: Merjenje obsega pasu je enostavna metoda, ki bi lahko pomagala pri oceni nujnosti zmanjšanja telesne teže.
Ključne besede: abdominalna debelost, prevalenca, primarna raven zdravstvene oskrbe
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3814; Prenosov: 58
 Povezava na celotno besedilo |
212. Dejavniki ekonomske uspešnosti poslovanja podjetja v predelovalni dejavnostiJanez Slapar, 2013, diplomsko delo Ključne besede: podjetja, stroški, prihodki, dobiček, dodana vrednost, velikost, lokacija, povezanost, odvisnost, značilnosti
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2907; Prenosov: 129
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
213. |
214. Flexible but segmentes labour marketsJanez Šušteršič, Tanja Kosi, Bojan Nastav, 2011, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: The article is the first analysis of student work in Slovenia based on a sample of individual-level data rather than a survey. The first part presents aggregated data on the extent and cost of student work, comparing them to relevant labour market aggregates and considering the competitiveness of students in the labour market. The second part provides statistical tests of the common assumption that working students, due to their preferential tax and regulatory treatment, crowd out some other groups of job seekers from the labour market. It is shown that student work has a statistically significant and quantitatively non-negligible positive impact on the rate of youth unemployment (under the age of 30), especially on the unskilled segment. However, there is no evidence on its impact on the unemployment of young graduates.
Ključne besede: student work, regulation, labor market, youth, unskilled workers, graduates
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3493; Prenosov: 79
Povezava na celotno besedilo |
215. Samozdravljenje in zdravljenje kot zdravstveni dogodekJanez Špringer, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Vsak dogodek, pri čemer zdravstveni in izjema, ima glede na strukturni model svojo vodoravno in navpično sestavo. Vodoravna sestava pove o začetni in končni zdravstveni prvini dogodka in o njuni nujni povezavi. Navpična sestava pa je njegova podrobna podoba glede na medsebojni odnos splošnih in podrobnih prvin. Ker je vrednost dogodka vselej odvisna od povezave, vrednost zdravstvenega dogodka pa od zdravstvene skrbi, lahko samozdravljenje in zdravljenje najlažje razločimo po tem, kdo je odgovoren za zdravstveno skrb, ki je najvišja povezava pri zdravstvenem dogodku. Zanjo je odgovorna oseba, ki postavlja zdravstveno namero. Če je to bolnik sam, imamo opraviti s samozdravljenjem, če pa je to zdravnik, govorimo o zdravljenju.
Ključne besede: odgovornost za samozdravljenje in zdravljenje, zdravstveni dogodek, pasivno in dejavno načelo, ocena zdravljenja z zdravili, zdravstvena namera, zdravstveno ukrepanje
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2917; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo |
216. |
217. |
218. |
219. |
220. |
