Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
The presence of anxiety and depression in the adult population of family practice patients with chronic diseases
Zalika Klemenc-Ketiš, Janko Kersnik, Erika Tratnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The prevalence of multimorbidity in family practice is rising and psychiatric comorbidity presents a risk factor for premature mortality. Objective: The aim of this study was to determine the prevalence of anxiety and depression in the adult population of family practice patients with chronic somatic diseases, aged between 18 and 64 years old. Methods: We performed a cross sectional study in 500 consecutive patients from twelve family practices. Zung's self-assessment inventories for anxiety and depression were used to determine the presence of psychiatric comorbidity. The main outcome measures were depression and anxiety scores in patients with various comorbidities. Results: The response rate was 90.4 %. 8.4 % of family practice visitors suffered from anxiety symptoms and 15.2 % from depressive symptoms. At least one chronic disease was present in 40.7 % of the patients. Significantly higher rates of depression and anxiety were found among patientswith chronic somatic disease (p=0.001, P<0.001, respectively; ?2 test)or chronic pain (p<0.001, p<0.001, respectively; ?2 test). Significantly more patients with rheumatic diseases had depression in comparison to those without them (p=0.018; ?2 test). Significantly more patients with migraine or rheumatic diseases had anxiety in comparison to those without them (p=0.010, p=0.030, respectively; ?2 test). Chronic pain was present in significantly more patients with a particular chronic disease in comparison to the patients without it (p<0.050; ?2 test). Conclusions: Family doctors should actively search and treat psychiatric comorbidity also in the population of patients with chronic somatic diseases, aged between 18 and 64 years old.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družinske medicina, anksioznost, depresija, kronična bolezen, bolečina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1781; Prenosov: 22
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Vizija prihodnosti zdravstvenih domov v Sloveniji
Darinka Klančar, Igor Švab, Janko Kersnik, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja teoretična izhodišča za posodobitev zdravstvenih domov v Sloveniji. Novi zdravstveni dom naj bi ohranil svoje poslanstvo in osnovna izhodišča, nadgradili pa bi ga z novimi vsebinami, ki jih prinaša moderna družba. Zdravstveni dom naj bi postal sodobni integrirani socialnomedicinski center, v skladu z novimi usmeritvami center za promocijo zdravja s poudarkom na preventivi skrbi za zdravje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravstveni domovi, prihodnost, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1795; Prenosov: 26
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Patients' adherence to treatment of diabetes mellitus
Davorina Petek, Danica Rotar-Pavlič, Janko Kersnik, Igor Švab, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: Za uspešno zdravljenje diabetesa je zelo pomembna bolnikova sposobnost za samooskrbo. Bolniki vsakodnevno sprejemajo odločitve, kako vključiti priporočila zdravljenja v svoje življenje, ne da bi pri tem trpela kakovost njihovega življenja. Raziskava predstavlja, kakšne ovire v sodelovanju pri zdravljenju občutijo sladkorni bolniki. Metode: Uporabljena jebila kvalitativna metodologija s petimi fokusnimi skupinami bolnikov in eno skupino strokovnjakov z osrednjega področja Slovenije. Prepis posnetka je bil dvojno neodvisno analiziran z uporabo metode bazalne teorije z določitvijo kod kot osnovnih analiznih enot in združevanjem kod v teme in kategorije. Rezultati: Bolnikova stališča do bolezni se po postavitvi diagnoze sčasoma spreminjajo. K prilagoditvi na drugačne življenjske okoliščine in k ponovnemu obvladovanju življenja pripomorejo znanje o bolezni in lastne izkušnje v zveziz boleznijo. Prijatelji in družina ne podpirajo vedno zdravljenja sladkorne bolezni. Nekateri bolniki v družbi zanikajo bolezen, ker jo čutijo kot stigmo. Sladkorna tudi vpliva na bolnikovo delovno sposobnost in finančno blagostanje. Pri premagovanju ovir je zelo pomembno vzajemno zaupanje z zdravnikom in zdravnikovo iskreno zanimanje za težave bolnika. Bolniki odklanjajo presplošne nasvete in pričakujejo, da jim bo zdravnik pomagal razviti sposobnost samooskrbe in obvladovanje bolezni. Na sposobnost samooskrbe pa vplivajo tudi dobra organiziranost bolnikovega življenja in njegove osebnostne lastnosti. Razprava: Raziskava predstavlja ovire za bolnikovo zavzetost za zdravljenje, kot jih doživlja bolnik. Bolniki čutijo pravico do občasne opustitve priporočenega zdravljenja, posebej v določenih družabnih in življenjskih okoliščinah. Ravnovesje med željami bolnika, delovnimi zahtevami in priporočili za zdravljenje na eni strani ter k bolniku usmerjena individualna podpora zdravnika ob bolnikovi prilagoditveni sposobnosti na drugi strani lahko izboljša zdravstveno oskrbo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zavzetost za zdravljenje, osnovno zdravstvo, samooskrba, kvalitativna metodologija, sladkorna bolezen
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2355; Prenosov: 70
URL Polno besedilo (0,00 KB)

4.
Raziskava o zagotavljanju kakovosti v slovenskem osnovnem zdravstvu
Mateja Bulc, Janko Kersnik, W. G. W. Boerma, Martina Pellny, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Članek predstavi rezultate pilotskega projekta Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, katerega cilj je bila izdelava in preizkus orodja zaocenjevanje zagotavljanja kakovosti v osnovnem zdravstvu oziroma v družinskimedicini. Metoda: Raziskava, ki jo je vodila Svetovna zdravstvena organizacija ob pomoči Inštituta Nivel in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je hkrati potekala v Ljubljani (mestno področje) in na Gorenjskem (mestno in podeželsko območje). Orodje raziskave so bili trije vprašalniki za tri ravni: raven odločanja (Ministrstvoza zdravje, Slovensko zdravniško društvo, Združenje zdravnikov družinske medicine, Zdravniška zbornica Slovenije, Medicinska fakulteta, Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije, organizacije bolnikov), raven vodenja v zdravstvu (direktorji, vodje enot in vodje služb zdravstvenega varstva odraslih omenjenih področij) in raven izvajanja (vsi aktivni zdravnikidružinske medicine na obeh področjih). Odgovore na vprašalnike je analiziral Inštitut Nivel. Rezultati: Poslali smo 244 vprašalnikov, odgovorov pa smo dobili 106 (43,4 %). Na ravni odločanja je odgovorilo 11 udeležencev od17 naprošenih (65 %). Na ravni vodenja smo prejeli 9 odgovorov od 14 poslanih (64 %) vprašalnikov v Ljubljani in 5 (39 %) od 13 poslanih na Gorenjskem. V Ljubljani je odgovorilo 63 (49 %) od 130 aktivnih zdravnikov družinske medicine, na Gorenjskem pa 18 (26 %) od 70 aktivnih zdravnikov družinske medicine. Zaključek: Raziskava je pokazala, da kakovost še ni prioriteta slovenskega osnovnega zdravstva. Tvorci zdravstvene politike ji ne posvečajo dovolj pozornosti, vodstvene strukture zdravstvenih zavodov nimajo dovolj informacij in pogrešajo navodila, zdravniki družinske medicine pa pogrešajo rezervirani čas za sistematično izboljševanje kakovosti svojega dela, še posebej pa krovno institucijo družinske medicine na sekundarnem nivoju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zagotavljanje kakovosti, osnovno zdravstvo, družinska medicina, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1228; Prenosov: 29
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Trends in patients' satisfaction with family practice in Slovenia
Vlasta Vodopivec Jamšek, Janko Kersnik, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Primerjava ravni zadovoljstva bolnikov z zdravniki družinske medicine v Sloveniji v letih 1998 in 2004. Metode: V dveh presečnih raziskavah je bil uporabljen EUROPEP vprašalnik s 23 vprašanji. V prvo raziskavo, izvedeno leta 1998, je bilo vključenih 36 ambulant družinske medicine iz različnih zdravstvenih ustanov in 2160 bolnikov. Druga raziskava, ki je potekala leta 2004, pa je v vzorec zajela 31 ambulant družinske medicine in 930 bolnikov. Rezultati: Na vprašalnike je odgovorilo 83,8 % bolnikov iz prve in 99,6 % iz druge raziskave. Povprečna skupna ocena zadovoljstva bolnikov se je dvignila s86,6 na 87,7 točk na lestvici s 100 točkami (p = 0,034). Izboljšanje je opazno pri vseh, razen pri štirih vprašanjih. Vprašanje: "Ali vam je zdravnik pomagal, da ste mu povedali o svojih težavah?" je dobilo enako dobro oceno. Vključevanje bolnika v odločanje o zdravljenju in možnost telefonskega pogovora z zdravnikom sta bili ocenjeni slabše, a statistično neznačilno. Možnost dobiti telefonsko zvezo z ambulanto je bilo edino vprašanje s statistično značilno slabšo oceno. V obeh raziskavah je najnižjo oceno dobilo čakanje v čakalnici. Najbolj so bolniki cenili zaupnost ravnanja s podatki in zdravnikovo pripravljenost, da jih posluša. Zaključek: Rezultati naše raziskave jasno kažejo na pozitivne trende zadovoljstva z zdravniki družinske medicine pri obiskovalcih ambulant družinske medicine. Izsledki obeh študij pa so pokazali tudi na možna področja za izboljševanje kakovosti: izboljšanje telefonske dostopnosti ambulante, zmanjšanje čakanja v čakalnici in večji poudarek veščinam sporazumevanja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: družinska medicina, zadovoljstvo bolnika, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1201; Prenosov: 24
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
Obravnava bolnic z nezapleteno okužbo sečil v družinski medicini
Irena Bajc, Marija Petek Šter, Gordana Živčec-Kalan, Dean Klančič, Janko Kersnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Nezapletena okužba sečil je ena najpogostejših bakterijskih bolezni, s katerimi se srečuje zdravnik družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako to bolezen obravnavajo in v kolikšni meri upoštevajo nacionalna priporočila za uporabo trimetoprim-sulfometoksazola kot zdravila prve izbire. Bolniki in metode: Raziskava je zasnovana na presečni študiji dela slovenskih zdravnikov družinske medicine. Vanjo je bilo zajetih 42 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine, ki so v času od 1. oktobra 2003 do 31. marca 2004 beležili obiske v svojih ambulantah in izpolnjevali vprašalnik o svojem delu. Od 12.596 zabeleženih stikov jih je 64 ustrezalo pogojem za uvrstitev v končni vzorec žensk, starih od 18 do 65 let, z ugotovljeno nezapleteno okužbo sečil. Obrazec je vključeval podatke o spolu, starosti in izobrazbi bolnic, razlogu za obisk, diagnostične in terapevtske postopke, diagnoze in odobritev bolniškega staleža ter morda naročeni kontrolni pregled. Zdravniki so merili tudi trajanje obiska. V vzorec so se uvrstile ženske v starosti med 18 in 65 leti z diagnosticirano nezapleteno okužbo spodnjih sečil (64 bolnic). Rezultati: 64 od 4388 bolnic v starostni 18do 65 let (1,5 %) je imelo nezapleteno okužbo sečil. Povprečni obisk bolnic z nezapleteno okužbo sečil je trajal 7,6 min. Pri 53,1 % bolnicah so zdravniki postavili diagnozo na podlagi anamneze in morebitnega pregleda urina brez urinokulture. Trimetoprim- sulfometoksazol (TMA +SMA) je bil kot zdravilo prve izbire predpisan pri 71,9 % bolnic. 60,9 % bolnic je bilo naročenih na ponovno kontrolo v povprečju čez 7,7 dni, 20,3 % bolnic je zaradi nezapletene okužbe sečil koristilo bolniški stalež. Ustrezno spremljanje, ki ne zahteva kontrolnega pregleda in bolniškega staleža je bilo prisotno pri 16 (25,0 %) bolnicah. Zaključki: V primerjavi z nekaterimi državami se slovenski zdravniki v zelo visokem odstotku držijo priporočil za antimikrobno zdravljenje nezapletenih okužb sečil, vendar pa se prepogosto odločajo za pregled urinskih vzorcev, kontrolni pregled in bolniški stalež. Možnost izboljšav se nakazuje v prihodnjem izogibanju nepotrebnim pregledom urinskih vzorcev, ponovnim obiskom v ambulanti in predpisovanju bolniškega staleža.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sečila, okužbe, družinska medicina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2333; Prenosov: 23
URL Polno besedilo (0,00 KB)

7.
Kakovost zdravljenja s peroralnim antikoagulantnim zdravilom
Vesna Braun, 2014, magistrsko delo

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.11.2018; Ogledov: 252; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (993,04 KB)

8.
9.
Vodenje študentov zdravstvene nege na kliničnem usposabljanju
Slavica Roljić, 2013, magistrsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: mentorji, študenti, klinično okolje, klinično usposabljanje, odnosi, magistrske naloge
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 120; Prenosov: 15
.pdf Polno besedilo (1,83 MB)

10.
Dejavniki, ki vplivajo na poslabšanje zdravstvenega stanja pacientov v neakutni obravnavi
Alma Kocijan, 2014, magistrsko delo

Najdeno v: osebi
Ključne besede: neakutna obravnava, starostniki, hospitalni zapleti
Objavljeno: 18.03.2019; Ogledov: 100; Prenosov: 11
.pdf Polno besedilo (795,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici