71. Mali Princ - primerjava prevodov v angleščini in slovenščini z izvirnim tekstom : diplomsko deloKarin Podlipnik Bukovnik, 2014, diplomsko delo Ključne besede: traduction, littérature de jeunesse, Le Petit Prince, le text canonique, le conte fantastique, les méthodes de traduction, les types de traduction, l'équivalence
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4709; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (10,71 MB) |
72. |
73. |
74. |
75. Pomen frazemov z vidika medkulturne sporazumevalne zmožnostiKarin Marc Bratina, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Članek poudarja pomen poznavanja frazeologije tujega jezika za razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, in sicer na podlagi modela medkulturne sporazumevalne zmožnosti, izdelanega v okviru projekta LABICUM. Izhajamo iz predpostavke, da frazeologija izraza doživljanje sveta nekega naroda, njegove izkušnje v teku zgodovine, zato ji lahko z drugimi besedami rečemo tudi jezik kulture. Ta trditev pa je blizu tudi pojmovanju jezika, kot ga je razvilo kognitivno jezikoslovje.
Ključne besede: jezikoslovje, sporazumevanje, medkulturnost, sociolingvistika, frazeologija, frazem
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3711; Prenosov: 43
 Povezava na celotno besedilo |
76. Etape zbiranja narečnega frazemskega gradivaKarin Marc Bratina, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: In the Slovene area, phraseology as taking inventory (i.e. preparing the list and providing the explanation) of idiomatic phrases of a certain language is a relatively new subject of research on dialects, attracting increasing attention. With the theory of dialect phraseology being fairly undeveloped in Slovene linguistics, it seems reasonable to put forward a few methodological proposals and to present our fieldwork experience. Fieldwork is the most important part of dialectologist's research as all his/her further work depends of the material collected; in our research, the basic method using a "guided questionnaire" was complemented with a guided conversation. Our methodology thus combined the selection of idiomatic phrases from texts written in standard Slovene, fieldwork involving the collection of phrases on the basis of a questionnaire, and guided conversations. Given the fact that Slovene dialectology has not yet developed a questionnaire intended exclusively for research on phraseology, our research, conducted in Slovene Istria, conceived a questionnaire by selecting idiomatic phrases from Slovene fiction written in Istrian dialects and from Istrian folk songs. Our fieldwork experience revealed that it is reasonable to prepare a questionnaire based on fiction written in local dialects for each dialect or at least each regional group of dialects as such a questionnaire could provide an excellent starting point for the collection of idiomatic phrases in all Slovene dialects. The use of such a questionnaire namely encouraged the informants to think of idiomatic phrases not included in our list, which resulted in the enrichment of the list, with associations brought up by the informants serving as the introduction to guided conversations. Our experience in selecting the informants, i.e. native speakers of Istrian dialects, revealed that what counts in the collection of dialect phrases is not only the informants' origin, age, gender, autochthonous status, length of residence in the area researched and social position, but above all the scope of their general knowledge, linguistic sensibility and eloquence, with the latter affecting the informants' use of idiomatic phrases in spoken language and informal situations. The knowledge and use of idiomatic phrases, in particular those comprising cultural information, make part of the so called speaker's cultural and linguistic competence, the possession of which is, in our opinion, of vital importance for the transmission of dialect phraseology.
Ključne besede: dialektologija, frazeologija, narečna frazeologija, informatorji
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2966; Prenosov: 30
Povezava na celotno besedilo |
77. |
78. |
79. Viri in kakovost informacij o zdravilih, namenjenih strokovni javnostiKarin Kasesnik, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Informacije o zdravilih so pomembne za kakovost dela zdravnikov in farmacevtov. Preko predpisovanja zdravil lahko te informacije vplivajo na zdravstveni status bolnikov in povzročajo tudi ekonomske učinke v zdravstvenemvarstvu. Kakovostne informacije o zdravilih so uravnotežene, nepristranske, usmerjene na ustrezno javnost in podane preko primernih, zakonsko dovoljenih medijev. Praktično neobvladljive so informacije o zdravilih preko spleta, kjer obstaja veliko virov, poleg uradnih in zanesljivih tudi nekvalitetni viri podatkov in informacij o zdravilih. Z raziskavami, ki so potekale predvsem v tujini in v manjši meri tudi v Sloveniji, so ugotavljali vpliv promocije zdravil na strokovno in splošno javnost. V državah, kjer je dovoljeno oglaševanje zdravil na recept neposrednopotrošnikom, so ugotovili več negativnih učinkov na predpisovanje zdravil in niso pokazali pozitivnega učinka na javno zdravje. Zdravniki si želijo več nekomercialnih informacij o zdravilih ter hitro in lahko dostopne podatke o zdravilih.
Ključne besede: informacije o zdravilih, oglaševanje, predpisovanje, zdravila
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3074; Prenosov: 40
Povezava na celotno besedilo |
80. Adolescent substance dependency in relation to parental substance (ab)useMaja Rus-Makovec, Karin Sernec, Velko S. Rus, Zdenka Čebašek-Travnik, Martina Tomori, Slavko Ziherl, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Problem: Stanje odvisnosti pri mladostnikih, ki smo ga določili na nominalni ravni ter opredelili kot neodvisno spremenljivko, smo ugotavljali v zvezi z naslednjimi odvisnimi spremenljivkami: mladostnikova raven samospoštovanja, depresivnosti in ocena družinskega vzdušja ter starševska izraženost kazalcev zlorabe psihotropnih snovi. Metoda: Vključeno je bilo 197 družin (oče, mati, mladostnik - povprečna starost 17,2 let). Uporabljeni so bili naslednji kazalci: Rosenbergova lestvica samospoštovanja, semantični diferencial za oceno družinskega vzdušja, Zungova lestvica depresivnosti in (Substance Abuse Subtle Screening Inventory) vprašalnik za ugotavljanje izraženosti odvisnosti od psihotropnih snovi SASSI-3. Hipoteze smo preverjali z univariatnimi in multivariatnimi pristopi ob upoštevanju dveh kovariat (ocene izraženosti odvisnosti mater in očetov). Rezultati: Pri odvisnih mladostnikih je bila ugotovljena pomembno višja raven depresivnosti, raven samospoštovanja in ocena družinske klime pa sta bili pomembno nižji. Očetje ne-odvisnih mladostnikov in matere odvisnih mladostnikov so se izkazali kot bolj ranljivi na področju kazalcev odvisnosti. Stanje odvisnosti pri mladostnikih je pogosteje razločevalo subskore SASSI-3 pri očetih kot pri materah. Zaključek: Rezultati kažejo, da so v skupini z odvisnimi mladostniki na vprašalnik odgovarjali bolj angažirani očetje. Poudarjena je potreba po večji podpori materam in večji vključenosti očetov v zdravljenje odvisnih mladostnikov.
Ključne besede: starši, mladostniki, zloraba psihotropnih snovi, samospoštovanje, družinsko vzdušje, depresija
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4262; Prenosov: 113
Povezava na celotno besedilo |
