Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Koncentracije trihalometanov v bazenski kopalni vodi v Sloveniji
Katarina Bitenc, Ivanka Gale, Aleš Petrovič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Trihalometani (THM) so rezultat reakcije prostega klora in organskih prekurzorjev. Obiskovalci bazenskih kopališč so zato THM izpostavljeni preko vdihanega zraka, preko zaužite vode, absorbirajo pa se tudi skozi kožo. Pri kratkotrajni izpostavljenosti THM škodljivo delujejo predvsem na centralni živčni sistem, ledvice in jetra ter so lahko vzrok za nastanek astme. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča kloroform in bromodiklorometan v 2B skupino (snov je morda rakotvorna za človeka). Vzorčenje, laboratorijske preskuse in ugotovitve o skladnosti bazenske vode naTHM opravljajo akreditirani laboratoriji. Zakonodaja določa mejno vrednost THM v bazenski kopalni vodi in sicer 0,050 mg/l, ki se bo konec leta 2010 znižala na 0,020 mg/l. V letu 2007 je bilo v Sloveniji iz 541 bazenov odvzetih 4768 vzorcev za preskušanje bazenskih voda na THM. V primerjavi z letom 2006 se je število neskladnih vzorcev zaradi THM znižalo iz 51 % na 18 %in sicer zaradi spremembe zakonodaje. V primeru, da se mejna vrednost THM ne bi zvišala, bi imeli v letu 2007 še vedno 47 % neskladnih vzorcev zaradi presežene vrednosti THM. Na znižanje mejne vrednosti THM v letu 2010 se morajo upravljavci bazenov in bazenskih kopališč ustrezno pripraviti. Da bi izboljšali higiensko kakovost bazenske vode je potrebno kontrolirati število kopalcev in uveljaviti osnovna pravila ravnanja obiskovalcev, ki so predpisanaz kopališkim redom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: bazeni, trihalometani, zakonodaja
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1440; Prenosov: 31
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Skrb za naravne kopalne vode
Mateja Poje, Katarina Bitenc, Ivanka Gale, Aleš Petrovič, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izvleček V vročih dneh je vsakdo vesel ohladitve, ki jo ponujajo tudi slovenske reke, jezera in morje. Kopanje pa je varno le na vodnih površinah, ki so temu namenjene, čeprav ob lepem vremenu pritegnejo številne kopalce tudit. i. "divja" kopališča, kot so gramoznice, jezera in reke. Za varno kopanje tam ni poskrbljeno, saj taka mesta nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Slednja se nadzoruje na 37 naravnih kopalnih vodah, o primernosti za kopanje pa se obveščajo tudi kopalci.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kopalne vode, upravljanje, monitoranje, kakovost
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1325; Prenosov: 17
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici