301. Uresničevanje notranjega brandinga: razvoj konceptualnega modelaKatja Terglav, Robert Kaše, Maja Konečnik Ruzzier, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Notranji branding je proces, ki omogoča uravnotežen pogled na blagovno znamko na ravni celotnega podjetja. Zanj je značilno usklajevanje vrednot in vedenj zaposlenih z vrednotami in obljubami blagovne znamke. V prispevku se osredotočimo predvsem na njegovo uresničevanje, ki zahteva povezanost različnih funkcij v podjetju, kot sta notranje trženje in ravnanje z ljudmi pri delu. Na podlagi ugotovitev kvalitativne raziskave predstavimo konceptualni model uresničevanja notranjega brandinga. Rezultati raziskave kažejo, da notranji branding poveča znanje zaposlenih o blagovni znamki, kar spodbudi njihovo motiviranost za širjenje podobe blagovne znamke med porabniki. Hkrati ugotavljamo, da uresničevanje notranjega brandinga zahteva usklajeno delovanje notranjega trženja in ravnanja z ljudmi pri delu. Pomen notranjega brandinga narašča, saj je proces usmerjen v razvoj virov, ki podjetju prinašajo konkurenčne prednosti in večjo uspešnost.
Ključne besede: blagovne znamke, trženje, branding, zaposleni, notranje trženje, ravnanje z ljudmi pri delu
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3369; Prenosov: 102
 Povezava na celotno besedilo |
302. |
303. Pravilnik o računovodstvuKatja Krošelj, 2006, diplomsko delo Ključne besede: računovodstvo, pravilniki, standardi, slovenski računovodski standardi, poslovne knjige, knjigovodske listine, računovodska načela, organiziranost računovodstva, delovanje računovodstva, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4249; Prenosov: 185
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
304. |
305. |
306. |
307. |
308. |
309. Grafiti in subkulturaKatja Jordan, 2007, diplomsko delo Ključne besede: grafiti, subkultura, ulica, urbani prostor, mesto, ilegalnost, slikarstvo, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4190; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
310. Evropske smernice za razvoj visokošolskih institucijKatja Mihelič, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Evropa se je v zadnjem desetletju zavedla, da tudi na področju visokega šolstva obstaja konkurenca, predvsem zaradi agresivnega nastopa ameriških dodiplomskih in podiplomskih programov. Začela je z dejavnostmi za povečanje privlačnosti študija v Evropi, predvsem za domače študente, pa tudi za študente z drugih celin. Dvig kakovosti študija hkrati preprečuje "beg možganov" na druge celine in deluje kot magnet za njihove najboljše talente. Z uresničevanjem "Evrope znanja" želi doseči sinergičen učinek in tako boljšo konkurenčnost v svetovnem merilu. To se uresničuje z dokumenti, ki so za podpisnike večinoma moralno zavezujoči (deklaracije). V njih so določene smernice za razvoj visokošolske dejavnosti oz. za dvig kakovosti visokošolskega izobraževanja. Ker tudi država v svoji "supervizijski" vlogi le določa temeljno visokošolsko politiko, ostaja odločitev o upoštevanju teh smernic v glavnem v pristojnosti posamezne ustanove ali, natančneje, njenega managementa. V članku bom po kronološkem zaporedju navedla dokumente, ki so nekakšni mejniki pri oblikovanju teh smernic.
Ključne besede: visoko šolstvo, evropske razvojne smernice, mobilnost kadrov
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3164; Prenosov: 80
Povezava na celotno besedilo |
