211. Psihološki učinki skrajne gibalne neaktivnosti v pogojih simulirane breztežnostiPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne neaktivnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja oziroma bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V raziskavi smo ugotavljali spremembe v razpoloženju, psihološkem blagostanju, spoprijemalnih strategijah in telesni samopodobi med 35-dnevnim mirovanjem v strogem vodoravnem položaju pri desetih mladih zdravih moških. Psihološke vprašalnike so izpolnjevali pred začetkom eksperimenta in ob koncu le-tega. Emocionalna stanja, zadovoljstvo z življenjem in telesna samopodoba se niso statistično pomembno spremenili po BR obdobju, rezultati na lestvici CRI pa kažejo na trend porasta uporabe na emocije usmerjenega spoprijemanja in upada na problem usmerjenega soočanja s težavami. Splošno počutje udeležencev, izraženo z rezultatom na lestvici GHQ, se je po eksperimentu v primerjavi s predeksperimentalnim obdobjem poslabšalo. Izraženost teh simptomov pa je bila tudi po obdobju gibalne imobiliziranosti relativno nizka in ni predstavljala grožnje za psihično zdravje udeležencev. Naši rezultati kažejo na to, da so ugodne bivanjske razmere in možnost socialne interakcije v času popolne telesne neaktivnosti nekakšno varovalo pred poslabšanjem psihičnega statusa oziroma ublažijo negativne učinke, ki jih povzroča daljša gibalna imobiliziranost. Dobljeni izsledki imajo aplikativno vrednost na področju zdravstvene preventive in rehabilitacije.
Ključne besede: gibalna neaktivnost, psihično stanje, simulirana breztežnost, bed rest raziskave
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4144; Prenosov: 27
 Povezava na celotno besedilo |
212. |
213. |
214. Stakeholders' interests through their opinions on the alcohol policy measures in SloveniaSandra Radoš Krnel, Tanja Kamin, Matej Košir, Mirko Markič, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Namen dela: Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kakšno mnenje o vplivu in pomembnosti posameznih ukrepov alkoholne politike pri zmanjševanju škodljivih posledic zaradi alkohola imajo različni akterji alkoholne politike v Sloveniji, in prepoznati njihove interese. Osnovne metode: Izvedli smo kvantitativno raziskavo, in sicer z vprašalnikom, ki je vseboval 25 trditev v okviru 9 področij alkoholne politike. Vprašalnik smo poslali 320 akterjem alkoholne politike v Sloveniji, razdeljenim v 4 glavne skupine: vladne organizacije, javnozdravstvene organizacije, nevladne organizacije ter alkoholna industrija. Zbrane podatke smo obdelali s programom SPSS. Razlike v pogledih na posamezno področje alkoholne politike med različnimi akterji smo ugotavljali s testom ANOVA in t-testom. Glavni izsledki: Faktorska analiza mnenj posameznih akterjev alkoholne politike v Sloveniji je razkrila tri glavne dejavnike: izobraževanje in ozaveščanje, regulacijske ukrepe in cenovneukrepe. Vsi akterji so kot najpomembnejše ukrepe in ukrepe z največjim učinkom izpostavili ukrepe, povezane z izobraževanjem, komuniciranjem in ozaveščanjem. Ukrepe s področja regulative alkoholna industrija zaznava kot občutno manj pomembne in z manjšim vplivom na zmanjševanje škodljivih posledic alkohola kot ostali akterji. Enako je z oceno ukrepov s področja cenovne politike. Poglavitni sklepi: Tako kot podobna raziskava o razumevanju alkoholne politike na evropski ravni tudi z našo ugotavljamo, da posamezne akterje alkoholne politike vodijo različni interesi v povezavi s posameznimi ukrepi alkoholne politike, vendar pa v Sloveniji te razlike niso tako izrazite kot na evropski ravni.Čeprav imajo akterji različne poglede in interese glede alkoholne politike in njenih posameznih ukrepov, smo z raziskavo prepoznali tista področja, na katerih lahko akterji sodelujejo pri pripravi boljših in učinkovitejših ukrepov alkoholne politike za preventivo škodljivih učinkov alkohola v Sloveniji.
Ključne besede: interests, alcohol policy, stakeholders, alcohol policy measures
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2738; Prenosov: 137
Povezava na celotno besedilo |
215. Uporaba modela IEUBK za napoved vsebnosti svinca v krvi otrok pri raziskavah in sanaciji okolja v Zgornji Mežiški doliniMatej Ivartnik, Ivan Eržen, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Model IEUBK je računalniško podprto orodje, ki na podlagi vnesenih podatkov o izpostavljenosti oceni koncentracijo svinca v krvi otrok. Namen raziskave je bil s pomočjo modela ugotoviti, ali izmerjene koncentracije svinca v krvi otrok iz Zgornje Mežiške doline ustrezno zrcalijo obremenjenost okolja s svincem, in oceniti, kateri so najpomembnejši dejavniki izpostavljenosti. Metoda dela: V raziskavi smo uporabili model IEUBK s podatkio koncentracijah svinca v zraku, zemlji, hišnem prahu in pitni vodi v Zgornji Mežiški dolini in privzetimi vrednostmi za preostale dejavnike izpostavljenosti. Vrednosti, ki jih je napovedal model, smo primerjali z izmerjenimi vrednosti svinca v krvi otrok v letih 2001-2002 in 2004-2007. Med seboj smo primerjali skupine otrok, oblikovane na podlagi geografske lege stalnega bivališča. Uporabili smo pristopa pri oblikovanju skupin. Ujemanje napovedanih in izmerjenih vrednosti smo ocenili na podlagi prekrivanja vrednosti in pripadajočih 95-odstotnih intervalov zaupanja. Rezultati: Vključenih je bilo 196 triletnih otrok iz Zgornje Mežiške doline. Zadovoljivo ujemanje med napovedanimi in izmerjenimi vrednostmi je bilo pri 6 izmed 8 skupin, ki so vključevale vsaj pet otrok pri prvem pristopu oz. pri 5 od 7 skupin pri drugem pristopu. Simulacije z modelom so za vse skupine napovedale delež vnosa svinca preko zemlje in hišnega prahu v vrednosti nad 80 % skupnega vnosa. Zaključek: Rezultati kažejo, da otroci z najvišjimi vrednostmi svinca živijo na najbolj onesnaženih območjih in da sta zemlja in hišni prah pomembna dejavnika izpostavljenosti svincu. Model je uporabno orodje za napovedovanje svinca v krvi otrok, saj je zelo prilagodljiv in omogoča natančen opis izpostavljenosti otrok svincu in identifikacijo najpomembnejših virov izpostavljenosti, če je na razpolago dovolj krajevno specifičnih podatkov.
Ključne besede: model IEUBK, svinec v krvi, Zgornja Mežiška dolina, otroci
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4171; Prenosov: 137
Povezava na celotno besedilo |
216. |
217. Datazione ed interpretazione della figura della cosiddetta abitazione protostorica nella Grotta di San Servolo / Sveta jama (Istria)Clara Ferlatti, Matej Župančič, 2012, izvirni znanstveni članek Ključne besede: Socerb, Sct. Servulus, prazgodovinski objekt, petroglifi, Club Touristi Triestini, Sveta Jama, Socerb, Sct. Servulus, costruzione preistorica, petroglifi, Club Touristi Triestini, Sveta Jama
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2402; Prenosov: 20
Povezava na celotno besedilo |
218. |
219. |
220. Prehranska kakovost zajtrka slovenskih srednješolcevMatej Gregorič, Verena Koch, 2009, pregledni znanstveni članek Opis: Z delom smo ocenili prehransko kakovost zajtrka in osvetlili problematiko zajtrkovalnih navad slovenskih srednješolcev. V raziskavi, ki je potekala v letu 2006, je sodelovalo 454 dijakov. Uporabili smo deskriptivno in komparativno raziskovalno metodo ter metodo individualnega intervjuja in zapis jedilnika preteklega dne. Ocena energijske vrednosti zajtrka je pokazala,da je ta v povprečju pod slovenskimi priporočili. Kar 73,3 % vseh zajtrkov je bilo glede na priporočila energijsko preskromnih. Fantje krijejo z zajtrkom 15,0 %, dekleta pa 14,4 % priporočenega dnevnega energijskega vnosa.Ocena vsebnosti hranil kaže, da je razmerje med energijskimi deleži beljakovin, skupnih maščob in skupnih ogljikovih hidratov v zajtrku ugodno. Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin je prenizek glede na nekoliko višji delež nasičenih maščobnih kislin. Dijaki z zajtrkom zaužijejo v povprečju premalo prehranske vlaknine. Glede na priporočeni celodnevni vnos vitaminov in elementov dijaki z zajtrkom zelo dobro krijejo potrebe po vitaminih B1, B2 in B6, natriju, kaliju, fosforju, kalciju, in cinku, slabo pa krijejo potrebe po vitaminih A, C, D, E, folni kislini in jodu. Kritje potreb po železu je pri fantih zadovoljivo, pri dekletih pa prenizko. Glede ritma prehranjevanja zajtrkovalne navade slovenskih srednješolcev niso ustrezne, saj redno zajtrkuje le 43 % dijakov. Med dijaki, ki opuščajo zajtrk,ugotavljamo tudi pogostejše opuščanje kosila in popoldanske malice ter manj pogosto uživanje sadja, mleka in mlečnih izdelkov. Večina dijakov se strinja, da je zajtrk pomemben obrok, ki izboljša njihovo zmožnost učenja in zbranost ter pozitivno vpliva na njihovo zdravje. Ugotavljamo, da se s tem strinja veliko več dijakov, ki redno zajtrkujejo, v primerjavi s tistimi, ki ne zajtrkujejo redno.
Ključne besede: prehrana, srednješolci, zajtrk, energijska vrednost, vsebnost hranil
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2835; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo |
