161. The social construction of medicalization of pregnancy and childbirth : final reportMirko Prosen, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: porodništvo, ginekologija, medikalizacija, družbeni vidik, družbeno mnenje, družba, naravni porod, medicalization, ginecology, pregnancy, obstetrics, natural childbirth, society Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3623; Prenosov: 82 Povezava na celotno besedilo |
162. Priprava moških na rojstvo otroka in očetovstvoNika Žigon, Mirko Prosen, 2013, strokovni članek Opis: Uvod: Postati oče je najbrž edinstven in eden izmed najlepših trenutkov v življenju vsakega moškega. Pogosto so očetova čustva in doživljanja v pričakovanju novorojenca v senci bodoče matere. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo očetov z informacijami in podporo, ki jih prejmejo v šoli za bodoče starše in ob porodu, ter njihovo doživljanje in sprejemanje očetovstva. Metode: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, sestavljenega iz 43 trditev. Na podlagi neslučajnostnega, namenskega vzorčenja po sistemu snežne kepe je bilo v raziskavo vključenih 46 moških. Kriterij, ki ni dovoljeval vključitve, je bil čas od zadnjega poroda, ki ni smel presegati obdobja dveh let. Raziskava je potekala maja in junija 2012. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se večina anketiranih očetov strinja, da v šoli za bodoče starše dobijo dovolj informacij o porodu (55 %) in o njihovi vlogi med porodom (44 %). Njihovo prisostvovanje porodu je v 92 % temeljilo na lastni želji. Ob porodu je 46 % anketiranih izrazilo zadovoljstvo s podporo zdravstvenega osebja. Kljub celotni psihični in fizični pripravi je po mnenju 52,9 % anketirancev s približevanjem predvidenega datuma poroda strah naraščal. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da šola za bodoče starše moškim poda ustrezne informacije o porodnem procesu, prisostvovanje porodu pa po večini izhaja iz lastne želje. Zdravstveno osebje je, po mnenju anketiranih, nudilo zadovoljivo oporo, vendar je bil kljub temu strah pri večini moških prisoten. Vpogledi v odgovore anketiranih moških so pomembni za vse tiste zdravstvene delavce, ki spodbujajo k aktivnemu vključevanju partnerja v času nosečnosti in poroda. Ključne besede: zdravstvena nega, šola za bodoče starše, oče, čustveno doživljanje Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4053; Prenosov: 75 Povezava na celotno besedilo |
163. Kulturne kompetence medicinskih sester in babicIrena Loredan, Mirko Prosen, 2013, strokovni članek Opis: V obdobju globalne migracije se kaže potreba po znanju medicinskih sester in babic o različnosti kultur, s katerimi sobivajo, da bi lahko zagotavljale kulturno kompetentno zdravstveno in babiško nego. Medicinske sestre ali babice morajo prepoznati kulturne vrednote in njihov pomen za pacienta, družino ali širšo družbeno skupnost ter se na podlagi tega usmerjeno odločati in ohranjati kulturno integriteto pri izvajanju zdravstvene in babiške nege. Kulturne kompetence so opredeljene kot proces, v katerem uporabimo znanje o kulturi, iz katere izhaja pacient, na način, da je zdravstvena ali babiška nega prilagojena njegovim potrebam. V zdravstvu je najpogosteje uporabljen model oblikovanja kulturnih kompetenc model kulturnih kompetenc po Campinha-Bacote. Le-ta je označen kot dinamični proces, ki vključuje integracijo kulturnega zavedanja, poznavanja kultur, kulturne spretnosti oz. veščine, srečanje kultur in željo po kulturni osveščenosti. Izvajanje kulturnih kompetenc predstavlja integralni element v prizadevanju za odpravo neenakosti v zdravstvu. Ključne besede: kultura, kulturne kompetence, zdravstvena nega, babiška nega, neenakosti v zdravstvu Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4855; Prenosov: 120 Povezava na celotno besedilo |
164. Management skozi čas : ponovno odkritje managementa v 21. stoletjuMirko Prosen, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljene značilnosti štirih teorij managementa 20. stoletja, in sicer znanstveni management, administrativni management, model birokratske organizacije in behavioristična teorija. Vsaka izmed njih odgovarja na zastavljeno vprašanje: "Kaj je management?", v zgodovinskem kontekstu svojega nastanka in na način, ki izkazuje avtorjevo predhodno znanje in izkušnje. Univerzalnega odgovora na zastavljeno vprašanje ni, kar ponovno dokazuje, da je management kompleksni pojem, sestavljen iz različnih elementov, ki so povezani z organizacijo in njenim okoljem. V tem kontekstu klasično in behavioristično gibanje odgovarjata na vprašanje s koncepti tistega, kar je management že bil in kar ni več. Ključne besede: management, behavioristično gibanje, delovne organizacije, medosebni odnosi Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 4035; Prenosov: 80 Povezava na celotno besedilo |
165. |
166. Indikatorji zadovoljstva medicinskih sester z delom v zdravstveni negiMirko Prosen, 2011, magistrsko delo Ključne besede: zaposleni, delo, zadovoljstvi, indikatorji, medicinske sestre, kakovost, fluktuacija, absentizem, nadrejeni, pacienti Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 7176; Prenosov: 229 Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
167. |
168. |