391. |
392. |
393. |
394. |
395. |
396. Preverjanje psihometričnih značilnosti Lestvice samozaznave za otrokePetra Dolenc, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil preveriti osnovne psihometrične značilnosti slovenskega prevoda Lestvice samozaznave za otroke - SPPC (Self-Perception Profile for Children; Harter, 1985). Rezultati na vzorcu 480 osnovnošolskih otrok so pokazali, da ima lestvica podobno konstruktno veljavnost in zanesljivost kot originalna oblika. Kljub temu, da predstavlja lestvica koristen pripomoček za ugotavljanje samopodobe starejših osnovnošolskih otrok, zahteva v bodoče dodatna preverjanja in nekatere izboljšave z vidika metrične ustreznosti.
Ključne besede: samopodoba, učenci, veljavnost, zanesljivost, Lestvica samozaznave za otroke (SPPC)
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4890; Prenosov: 52
 Povezava na celotno besedilo |
397. Parni stroj in turizem na Primorskem : prometne povezave kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve svetovne vojnePetra Kavrečič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne povezave kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in Portoroža do prve svetovne vojne
Ključne besede: prevozna sredstva, železnica, parnik, zgodovina turizma, dejavniki vpliva, jamski turizem, zdravilišča, letovišča, Postojna, Portorož
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2553; Prenosov: 40
Povezava na celotno besedilo |
398. Vpliv popolne gibalne neaktivnosti na psihično zdravje in počutje zdravih mladih preiskovancevPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Ugotavljali smo vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor čustev ter na sposobnost koncentracije preiskovancev. Metode: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne nedejavnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja t. i. bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V študijo smo vključili 10 zdravih moških med 20. in 25. letom, ki so 35 dni mirovali v strogem vodoravnem položaju, ki je zrcalilo popolno gibalno nedejavnost. Preiskovanci so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico regulacije in kontrole emocij ter Test koncentracije indosežka teden dni pred začetkom eksperimenta in ob njegovem zaključku. Rezultati: Po daljšem obdobju gibalne imobiliziranosti ni prišlo do pomembnih sprememb v stopnji anksioznosti, uravnavanju in nadzoru čustev ter koncentraciji preiskovancev, izraženi v količini dosežka, medtem ko se je koncentracija, izražena v kakovosti dosežka, po eksperimentu celo izboljšala (p=0,020). Zaključek: Rezultati raziskave ne kažejo škodljivih učinkov daljše gibalne imobiliziranosti na psihološki status izbrane skupine preiskovancev. Vprispevku poskušamo navesti morebitne razloge za dobljene izsledke in jih primerjati z rezultati drugih podobnih študij. Izsledki imajo uporabno vrednost na zdravstvenem in športnem področju.
Ključne besede: gibalna aktivnost, popolna gibalna neaktivnost, psihično zdravje
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3061; Prenosov: 41
Povezava na celotno besedilo |
399. Psihološki učinki skrajne gibalne neaktivnosti v pogojih simulirane breztežnostiPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne neaktivnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja oziroma bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V raziskavi smo ugotavljali spremembe v razpoloženju, psihološkem blagostanju, spoprijemalnih strategijah in telesni samopodobi med 35-dnevnim mirovanjem v strogem vodoravnem položaju pri desetih mladih zdravih moških. Psihološke vprašalnike so izpolnjevali pred začetkom eksperimenta in ob koncu le-tega. Emocionalna stanja, zadovoljstvo z življenjem in telesna samopodoba se niso statistično pomembno spremenili po BR obdobju, rezultati na lestvici CRI pa kažejo na trend porasta uporabe na emocije usmerjenega spoprijemanja in upada na problem usmerjenega soočanja s težavami. Splošno počutje udeležencev, izraženo z rezultatom na lestvici GHQ, se je po eksperimentu v primerjavi s predeksperimentalnim obdobjem poslabšalo. Izraženost teh simptomov pa je bila tudi po obdobju gibalne imobiliziranosti relativno nizka in ni predstavljala grožnje za psihično zdravje udeležencev. Naši rezultati kažejo na to, da so ugodne bivanjske razmere in možnost socialne interakcije v času popolne telesne neaktivnosti nekakšno varovalo pred poslabšanjem psihičnega statusa oziroma ublažijo negativne učinke, ki jih povzroča daljša gibalna imobiliziranost. Dobljeni izsledki imajo aplikativno vrednost na področju zdravstvene preventive in rehabilitacije.
Ključne besede: gibalna neaktivnost, psihično stanje, simulirana breztežnost, bed rest raziskave
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4238; Prenosov: 27
Povezava na celotno besedilo |
400. Zaznave povezane z organizacijsko kulturo med vodilnim in strokovnim kadrom v slovenskih podjetjihPetra Mijoč, Maja Meško, Damir Karpljuk, Mateja Videmšek, Zlatka Meško Štok, 2009, izvirni znanstveni članek Ključne besede: organizacijska kultura, zaznave, vodilni kader, strokovni kader, slovenska podjetja
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2669; Prenosov: 12
Povezava na celotno besedilo |
