Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Guided inquiry projects
Urška Repinc, Primož Južnič, 2013, izvirni znanstveni članek

Najdeno v: osebi
Ključne besede: šolski knjižničarji, projektno delo, timsko delo, nadarjeni učenci, nadarjenost, informacijska pismenost, informacijsko komunikacijska tehnologija, IKT
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2052; Prenosov: 31
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Socialna medicina v procesu znanstvenega komuniciranja
Petruša Miholič, Primož Južnič, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišče: Znanstveno publiciranje je objavljanje rezultatov znanstvenih raziskav v znanstvenih revijah. Znanstveno publiciranje ni možno brez znanstvenega komuniciranje, ki poteka med znanstveniki, ko si le-ti izmenjujejo informacije. Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element vsakega raziskovalnega dela. Za znanstvene publikacije, ki v procesu znanstvenega komuniciranja objavljajo rezultate raziskovalnega dela, je odmevnost ključnega pomena. Namen raziskovalnega dela v socialne medicini je doseči osveščenost, ki je potrebna za smotrno in uspešno zdravstveno varstvo. Metode: S pomočjo baze podatkov z indeksi citiranja (Web of Science)smo pregledali objave raziskovalcev s področja javnega zdravja in ugotovili, da je dobra tretjina raziskovalcev imela objave indeksirane tako v Science Citation Index (SCI) kot tudi v Social Sciences Citation Index (SSCI). Rezultati: Prekrivnost analiziranih člankov v obeh indeksiranih bazah je bila 26 %. Pri raziskovanju zdravstvenega varstva gre za medicinsko področje, ki ima močan družboslovni značaj; ukvarja se z medicino, zdravstvom in zdravjem tudi kot družbenim pojavom. Zaključek: Socialna medicina se uvršča med medicinske vede, vendar bi raziskovanje na tem področju moralo biti vrednoteno in ocenjevano drugače kot raziskovanje, npr. klinične medicine. Smiselno bi bilo, da bi ekspertni sistem ARRS in tudi drugi, ki uporabljajo poleg kakovostnih, tudi kvantitativne/bibliometrijske metode ocenjevanja kakovosti in odmevnosti raziskovalnega dela v prihodnje za področje socialne medicine to tudi upoštevali.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanstveno komuniciranje, znanstvene objave, raziskovalno delo, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1232; Prenosov: 16
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Znanstveno publiciranje v manjših državah s poudarkom na periodiki
Petruša Miholič, 2007, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se raziskovanja objavljanja rezultatov znanstvenih raziskav v mednarodno odmevnih znanstvenih revijah in slovenskih znanstvenih revijah lotili z več metodami. S pomočjo bibliografske zbirke Biomedicina Slovenica smo analizirali gradivo, objavljeno v obdobju 1992-2003, in število objav primerjali s sredstvi za obdobje 1992-2003, ki jih je Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije namenila medicini. Prišli smo do zaključka, da ni zakonite odvisnosti med financiranjem in številom objav. S pomočjo baze podatkov z indeksi citiranja (WoS) smo pregledali objave raziskovalcev s področja javnega zdravja in ugotovili, da je dobra tretjina objav raziskovalcev indeksirana tako v Science Citation Index kot tudi v Social Sciences Citation Index. Opravili smo primerjalno bibliometrijsko analizo revije Zdravstveno varstvo in European Journal of Public Health za obdobje 2001-2005. Rezultati so pokazali, da je pri reviji European Journal of Public Health citiranih več virov na posamezni članek kot pri reviji Zdravstveno varstvo. Pri obeh revijah je bilo pretežno citirano gradivo, ki jeobjavljeno v angleškem jeziku, največ je bilo citiranih člankov, sledile pa so monografije. Za obdobje 1999-2005 smo pregledali in klasificirali prispevkerevije Zdravstveno varstvo in European Journal of Public Health in jih statistično obdelali s testom 2. Statistično značilne razlike so bile pričlankih, ki obravnavajo teme na področju duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstvene nege, zdravstvene politike in zdravstvenega varstva. Po opravljeni anketi o uporabnosti elektronskega publiciranja pri znanstvenem komuniciranju se je izkazalo, da po mnenju anketirancev le-to postaja sestavnidel znanstvenega procesa. Z aktivnim sodelovanjem avtorjev pri objavljanju raziskovalnih rezultatov bo imelo pomembno vlogo v procesu znanstvenega komuniciranja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanstveno publiciranje, znanstveno komuniciranje, znanstvene revije
Objavljeno: 09.11.2017; Ogledov: 835; Prenosov: 3
.pdf Polno besedilo (541,03 KB)

4.
Znanstveno publiciranje raziskovalcev
Petruša Miholič, 2018, znanstvena monografija

Opis: Pričujoče delo govori o tem, da ima dobro opravljena znanstvena raziskava veliko aplikativno vrednost, saj so rezultati takšni, da jih je mogoče uporabiti pri oblikovanju določenih ukrepov evalvacijske raziskovalne politike, še posebej pri financiranju dostopa do mednarodne literature in baz podatkov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanstvene objave, znanstvena literatura, citati, raziskovalci, konzorciji, elektronske knjige
Objavljeno: 17.12.2018; Ogledov: 316; Prenosov: 32

5.
Znanstveno publiciranje in uporaba znanstvene literature na manjših univerzah
Petruša Miholič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Uvod: Uspešnost raziskovalnega dela ocenjujemo z objavo rezultatov znanstvenega raziskovanja avtorjev v uglednih znanstvenih publikacijah (predvsem v mednarodnih znanstvenih revijah) in s citiranjem njihovih objavljenih del. Spremljanje in širjenje znanstvenih dosežkov je bistveni element raziskovalnega dela ter sistema znanstvenega informiranja in komuniciranja. Osnovni cilj doktorskega dela je preučiti povezanost med objavljanjem rezultatov znanstvenega raziskovanja in uporabo znanstvene literature, dostopne v konzorcijih, v slovenskem univerzitetnem prostoru. Metode: Raziskava, ki smo jo opravili, obsega več sklopov in vključuje raziskovalno dejavnost Univerze na Primorskem. Prvi sklop je sistematična analiza statistike uporabe konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline za obdobje 2010-2014. Pregledali smo seznam in število dostopnih znanstvenih revij v omenjenih treh konzorcijih ter ga primerjali s seznamom in številom uporabljenih revij v naštetih konzorcijih v preučevanem obdobju. Drugi sklop zajema objavljene znanstvene članke iz bibliografskih zbirk Web of Science in Scopus raziskovalcev primorske univerze v analiziranem obdobju s poudarkom na znanstvenih revijah, v katerih so bili članki objavljeni, in na citiranih virih, ki so jih raziskovalci primorske univerze navedli v objavljenih člankih. V analizi smo kot približek kazalnika kakovosti objavljenih člankov upoštevali četrtine uporabljenih znanstvenih revij. Rezultate smo primerjali s podatki o uporabi konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline. V tretjem sklopu raziskave smo opravili spletno anketo o uporabi in namenu uporabe elektronskih informacijskih virov. K sodelovanju smo povabili vse raziskovalce primorske univerze, ki so bili na določen dan pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije vpisani v zbirko podatkov o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti. V zaključku anketnega vprašalnika smo jih povabili tudi k sodelovanju v raziskavi, ki smo jo opravili z ustnim intervjujem. V intervjuju smo sodelujoče spraševali o temah, ki jih je sicer vključeval že anketni vprašalnik. Vsem sodelujočim v raziskavi smo zagotovili anonimnost. Rezultati: Izsledki raziskave so pokazali, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število objavljenih znanstvenih člankov raziskovalcev Univerze na Primorskem. To je očitno predvsem za obdobje po letu 2012, ko je bil raziskovalcem primorske univerze zagotovljen tudi oddaljeni dostop do elektronskih virov. Delež znanstvenih člankov, objavljenih v znanstvenih revijah prve četrtine, se je povečeval iz leta v leto in se z 18 % v letu 2011 povzpel na kar 31,5 % v letu 2014. V obravnavanem obdobju se je postopno povečeval tudi delež znanstvenih revij iz konzorcijev ScienceDirect, SpringerLink in WileyOnline, ki so jih raziskovalci Univerze na Primorskem citirali v objavljenih znanstvenih člankih, in tako s 13, 5 % v letu 2010 narasel na kar 24,8 % v letu 2014. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 25,7 % (108) od 419 povabljenih raziskovalcev. Struktura sodelujočih v anketi in struktura zaposlenih na primorski univerzi sta bili primerljivi na vseh področjih, razen na področjih biotehnike in tehnike. Ugotovili smo, da kar 86,6 % anketiranih raziskovalcev znanstvena dela objavlja v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, četrtina (24,7 %) pa v odprtem dostopu. Slabi dve tretjini (59,8 %) vprašanih pri raziskovalnem delu večkrat na teden ali vsak dan uporabljata elektronske revije, dobra polovica (51,9 %) pa tiskane knjige. Slaba tretjina (30,8 %) vsakodnevno uporablja vir ScienceDirect, dobra petina (22 %) pa vira SpringerLink in JSTOR. Ugotovili smo, da v preučevanem obdobju 2010-2014 obstaja šibka, pozitivna in statistično značilna povezava med pogostostjo uporabe tiskanih knjig in številom objavljenih znanstvenih člankov. Raziskovalci, ki več objavljajo v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah, namreč statistično značilno pogosteje (p = 0,024) kot informacijski vir uporabljajo baze podatkov kot raziskovalci, ki v mednarodnih recenziranih znanstvenih revijah ne objavljajo. Obstaja tudi statistično značilna povezava med področjem delovanja raziskovalcev in uporabo elektronskih informacijskih virov (ScienceDirect (p = 0,026), SAGE (p = 0,002), Emerald (p = 0,015), EBSCOhost (p < 0,001) in JSTOR (p = 0,031)). Vir ScienceDirect pogosteje uporabljajo raziskovalci s področja naravoslovja in ostalih področij, ki niso družboslovje ali humanistika, medtem ko raziskovalci s področja naravoslovja manj uporabljajo elektronske vire SAGE, Emerald in EBSCOhost. Informacijski vir JSTOR najpogosteje uporabljajo humanisti. Razprava: Na osnovi rezultatov raziskave smo potrdili vse štiri postavljene hipoteze. Hipotezo, da se s povečevanjem uporabe elektronskih informacijskih virov povečuje tudi število znanstvenih objav, smo potrdili, saj se je število objavljenih znanstvenih člankov na Univerzi na Primorskem v letih 2013-2014 v primerjavi s predhodnimi tremi leti povečalo za 40 % oz. 34 %. Ugotovili smo tudi, da obstaja povezanost med najbolj uporabljenimi elektronskimi informacijskimi viri in znanstvenimi revijami, v katerih objavljajo raziskovalci. Elektronske informacijske vire več uporabljajo raziskovalci, ki objavljajo v odmevnih znanstvenih revijah, kot raziskovalci, ki v odmevnih znanstvenih revijah ne objavljajo. Uporaba elektronskih informacijskih virov iz konzorcijev se je v analiziranem obdobju 2010-2014 iz leta v leto povečevala, hkrati se je povečal tudi delež citiranih člankov iz znanstvenih revij konzorcijev pri znanstvenih člankih, ki so jih objavili raziskovalci primorske univerze. V petletnem preučevanem obdobju so se pokazale tudi razlike med znanstvenimi vedami pri objavljanju znanstvenih člankov: največ objavljenih znanstvenih člankov v znanstvenih revijah prve četrtine je bilo na področju medicine in naravoslovno-matematičnem področju. Zaključek: Raziskovalno delo je tesno in neobhodno povezano z izmenjavo znanstvenih informacij. Pravo raziskovalno delo se torej lahko začne šele, ko so na voljo ustrezni informacijski viri. Podatek o citiranosti uporabljenih informacijskih virov je koristno orodje, ki (so)financerjem zagotavlja informacije o uporabnosti informacijskih virov, ki jih financirajo skozi leta. Prav zato so lahko rezultati naše raziskave pomemben prispevek pri ocenjevanju glede dodeljevanja sredstev javnim ustanovam za znanstveno literaturo in tudi argumentiran razlog pri pogajanjih za hitrejšo spremembo poslovnega modela založnikov glede ponudbe informacijskih virov v konzorcijih. Ti morajo slediti potrebam raziskovalcev in ne le neustavljivim težnjam založnikov zgolj po zaslužku.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: znanstvene objave, uporaba znanstvene literature, citati, raziskovalci, konzorciji, Univerza na Primorskem
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 3538; Prenosov: 37

6.
The impact of better access to scientific journals on the quality of research work
Petruša Miholič, Primož Južnič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Linking a publication with scientific research results and the use of information resources is a key component of the collection - development and assessment of an academic library. Librarians often use quantitative data, but it is not easy to come by. Directly connecting library and information services to the impact they have can be quite difficult. Focusing on the 2010-2014 period, we have linked the quality and quantity of published papers to usage statistics for the newly acquired consortia access to scholarly journals in three international publisher databases: ScienceDirect, SpringerLink and WileyOnline. We found that the share of scholarly journals from the ScienceDirect, SpringerLink and WileyOnline consortia cited by University of Primorska researchers% of in their scholarly papers has gradually increased every year, ranging from 13.5% in 2010 up to 24.8% in 2014. The share of scholarly papers published by University of Primorska researchers% in scholarly journals with the highest impact (measured in Web of Science and Scopus) has also increased substantially, from 18.03% in 2011 to 31.55% in 2014. Study shows that better access to quality information resources for scientific researchers lead to an increase in its use and results in higher quality research shown by the gradual increase of publications of research results in higher impact scholarly journals.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: scholarly papers, use of scientific literature, citations, researchers, University of Primorska
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 681; Prenosov: 29
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici