Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
Razlike med spoloma v učnih dosežkih : diplomsko delo
Nina Šetar, 2017, diplomsko delo

Ključne besede: spol, razlike med spoloma, šolska uspešnost, učitelji, učenci devetega razreda
Objavljeno v RUP: 29.05.2017; Ogledov: 5658; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (393,55 KB)

42.
43.
44.
45.
Professional competences of preschool teachers for working with gifted young children in Slovenia
Sonja Čotar Konrad, Mojca Kukanja-Gabrijelčič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Recognizing giftedness in young preschool children presents an important challenge to all educators. Because giftedness needs nurturing, the aim of the research was to emphasize the importance of gifted children's right to adequate educational opportunities, which will stimulate the optimal development of their potentials. In order to achieve the latter, appropriately qualified preschool teachers are needed, in both diagnostic (the identification of the preschool gifted children) and educational field. The main purpose of the study (N=180) was to analyse professional qualifications and attitudes of preschool teachers in the area of identifying and working with gifted children from age 2 to age 6. The non-experimental causal method was used. The results of the research in Slovenia show the following problems: preschool teachers are inadequately informed about the issues concerning working with gifted children; they tend to have low self-competence in identifying personal characteristics of gifted children and in the appropriate use of teaching strategies when working with them; they stress the necessity for further education and professional training in the field of gifted children education.
Ključne besede: nadarjeni otroci, vzgojitelji, strokovna usposobljenost
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3224; Prenosov: 115
URL Povezava na celotno besedilo

46.
"How and why should I study?": metacognitive learning strategies and motivational beliefs as important predictors of academic performance of student teachers
Sonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The study examined the relationship between metacognitive learning strategies and motivational beliefs, predicting academic performance of student teachers. The main aim of the study was to examine the predictive value of motivational beliefs and metacognitive learning strategies for students' academic performance. In the study 307 student teachers of the Faculty of Education completed the revised version of Motivated Strategies for Learning Questionnaire (Pintrich & de Groot, 1990). Regression analyses revealed that a higher sense of self-efficacy predicted better academic performance and a higher test anxiety predicted poorer academic performance. The implications of motivational orientation for cognitive engagement and self-regulation at the faculty are discussed.
Ključne besede: psihologija, učne strategije, študenti, motivacija, motivational beliefs self-regulated learning, metacognition, students
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3244; Prenosov: 125
URL Povezava na celotno besedilo

47.
Konfliktnost med mladostniki in starši : razvojno psihološki vidiki in sistemski vidik konfliktnosti v družini
Sonja Čotar Konrad, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Problematika konfliktnosti med mladostnikom in starši je kljub porastu števila raziskav v tujini v Sloveniji še vedno relativno neraziskano področje. Aktualnost konfliktov v družini odraža tudi naraščajoče število agresivnih izražanj družinskih sporov v slovenski družbi, ki s tem dnevno postavlja znanost pred nove strokovne izzive. V članku najprej opredelimo konfliktnost v družini in pojem ločimo od drugih sorodnih pojmov. Prispevek prinaša tudi pomembna teoretična in empirično podprta izhodišča za razumevanje razlogov konfliktnosti v družini, natančneje konfliktnosti med mladostnikom in starši. Kritično predstavljamo razvojno psihološki vidik konfliktov med mladostnikom in starši, kjer soočamo in ocenjujemo štiri danes aktualne možne perspektive razvojno-psihološke razlage konfliktnosti: psihoanalitični vidik, socio-biološki, kognitivno razvojni in socio-relacijski vidik. Nazadnje pa v prispevku osvetlimo konfliktnost med mladostniki in starši kot element spremembe celotnega družinskega sistema skozi prizmo soočanja družine s stresom v skladu s Burr-Kleinovim modelom in omenjen model ovrednotimo na osnovi hipotetično predstavljenega primera delovanja družine.
Ključne besede: konflikti, družinski odnosi, mladostniki, starši, stres
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3165; Prenosov: 128
URL Povezava na celotno besedilo

48.
Refleksija: pot do profesionalne identitete in pomemben vir spoznanj o samozaznavi študentov predšolske vzgoje in njihovih mentorjev v javnih vrtcih
Sonja Čotar Konrad, Sonja Rutar, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: Izhajajoč iz spoznanj Korthagna (2004), da za uspešno poklicno delovanje niso dovolj izključno pridobljene kompetence, pač pa tudi reflektiranje svojega poklicnega poslanstva in identitete, samoizpraševanje o lastnem doživljanju poklica, prepričanjih in vrednotah ter razlogih za opravljanje poklica, nas je zanimal vsebinski vidik vodene refleksije kot aktivne konstrukcije in rekonstrukcije poklicne identitete pri študentih predšolske vzgoje in njihovih mentorjih % vzgojiteljicah v vrtcih. V skladu z realističnim pristopom (Korthagen 2001) smo na podlagi kvalitativne študije ugotavljali razlike med zaznavami mentorjev in študentov glede njihove poklicne identitete, občutka kompetentnosti ter vsebine identificiranih potreb glede profesionalnega znanja. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov prvega letnika programa predšolska vzgoja Univerze na Primorskem, Pedagoške fakultete in 50 mentorjev študentom na praksi v javnih vrtcih po Sloveniji. Ugotavljamo, da študentje v primerjavi z mentorji pogosteje izražajo potrebe, ki so v povezavi s konkretnimi procesnimi znanji. Odgovori mentorjev so po drugi strani bolj splošni, vsebinsko manj opredeljeni, poklicna kompetentnost pa je pogosto utemeljena z dosedanjimi delovnimi izkušnjami. Študija pomembno prepoznava tudi potrebe po znanju s posameznih vsebinskih področij in posledično ponuja možnost za revidiranje dodiplomskih študijskih programov in pripravo programov dodatnega strokovnega usposabljanja.
Ključne besede: vzgojiteljeva poklicna identiteta, poklicna kompetentnost, refleksija, predšolska vzgoja, študenti, mentorji
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4042; Prenosov: 185
URL Povezava na celotno besedilo

49.
50.
Medsebojna povezanost otrok v starostno homogenih in starostno kombiniranih skupinah
Anja Valenčić, Sonja Čotar Konrad, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Glavni namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v pogostosti pojavljanja posameznih sociometričnih položajev in struktur otrok glede na starostno kombinirane in starostno homogene skupine. Raziskovanje je potekalo v časovnem obdobju dveh mesecev in je temeljilo na neslučajnostnem, namenskem vzorcu petih starostno homogenih in petih starostno kombiniranih skupin. Podatke smo pridobili s pomočjo kvantitativne tehnike sociometrične preizkušnje, intervjujev vzgojiteljic za pridobitev opisov osebnostnih lastnosti ter anketnega vprašalnika za starše. V empiričnem delu smo na osnovi sociometrične preizkušnje želeli ugotoviti, ali obstajajo razlike v medsebojni povezanosti med starostno homogenimi in starostno kombiniranimi skupinami. Rezultati raziskave so pokazali, da se v starostno homogenih skupinah pojavlja več priljubljenih in več zavrnjenih otrok. Te skupine imajo tudi večji indeks kohezivnosti ter ugodnejšo strukturo skupine v primerjavi s starostno kombiniranimi skupinami. Starejši otroci v starostno kombiniranih skupinah izbirajo med otroki podobne starosti, medtem ko so mlajši otroci izbirali starejše. Posledično to privede do ugotovitve, da so mlajši otroci v večini prezrti, medtem ko se med priljubljene otroke uvrstijo le starejši. Ob analizi sociogramov skupin smo ugotovili, da so mlajši otroci v starostno kombiniranih skupinah v večini osamljeni.
Ključne besede: predšolski otroci, sociometrični položaj, starostno kombinirane skupine, starostno homogene skupine
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 2646; Prenosov: 90
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici