41. |
42. |
43. |
44. Mušičevo slikarstvo in Merleau-Pontyjeva filozofija slikarstva : doktorska disertacijaNelida Nemec, 2016, doktorska disertacija Ključne besede: barva, črta, prostor, figura, moderno slikarstvo, percepcija, telo, pokrajina, pokrajina telesa, predrefleksivno mišljenje, vizualno mišljenje, vizualna percepcija, disertacije Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 3552; Prenosov: 114 Celotno besedilo (3,87 MB) |
45. Prostor kot konstitutivni element kanadske imaginacije in njenih retoričnih ubeseditevMarcello Potocco, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Članek obravnava razumevanje prostora v kanadskem nacionalnem mitu. Po kratki analizi dveh tipičnih ubeseditev razmerja med prostorom in njegovimi retoričnimi ekvivalenti (pri pesnikih J. Newlovu in E. J. Prattu) avtor kritično analizira vlogo prostora v kanadskem imaginariju, kot so ga s svojimi ubeseditvami ustvarili zlasti E. J. Pratt, N. Frye in M. Atwood, pa tudi očitke, ki so jih tovrstnemu imaginariju delno upravičeno namenili pretežno poststrukturalistični literarni teoretiki. Ključne besede: literatura in prostor, kanadska književnost, nacionalna mitologija, kulturna identiteta, kulturni imaginarij, severna meja, Frye, Northrop Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3133; Prenosov: 22 Povezava na celotno besedilo |
46. |
47. Razlike med legalno in ilegalno ustvarjenim street artom : zaključno deloIvana Riganová, 2015, diplomsko delo Ključne besede: street art, grafiti, ulična umetnost, javna umetnost, javni prostor, vandalizem, street art jam, murali, zaključna dela Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3185; Prenosov: 31 Celotno besedilo (1,23 MB) |
48. Drugi vatikanski koncil in njegov vpliv na prezbiterij krščanskega bogoslužnega prostora : študija na primeru župnijskih cerkva Kopra, Izole in PiranaMihael Vidmar, 2015, diplomsko delo Ključne besede: drugi vatikanski koncil, bogoslužni prostor, sakralna arhitektura, prezbiterij, oltar, ambon, Koper, Izola, Piran, zaključna dela Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3830; Prenosov: 55 Celotno besedilo (489,71 KB) |
49. |
50. Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenjaMajda Cencič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija. Ključne besede: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3333; Prenosov: 72 Povezava na celotno besedilo |