91. |
92. |
93. |
94. The effects of particulate matter air pollution on respiratory health and on the cardiovascular systemZala Jenko Pražnikar, Jure Pražnikar, 2012, pregledni znanstveni članek Ključne besede: prašni delci, onesnaževala, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, izpostavljenost, particulate matter, air pollution, respiratory diseases, cardiovascular diseases, exposure
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4003; Prenosov: 121
 Povezava na celotno besedilo |
95. |
96. Empowering patients with chronic diseasesMate Beštek, Matic Meglič, Blaž Kurent, Iztok Cukjati, Tatjana Zrimec, Andrej Brodnik, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: eZdravje, eOskrba, kronične bolezni, astma, diabetes tipa II
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3827; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo |
97. |
98. Kako raziskovati multimorbidnost v družinski medicini?Marija Petek Šter, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Multimorbidni bolniki predstavljajo prej pravilo kot izjemo v družinski medicini. V Sloveniji se z raziskovanjem multimorbidnosti še nismo veliko ukvarjali. Namen sistematičnega pregleda literature je bil ugotoviti, kako se raziskuje multimorbidnost in na katera vprašanja raziskovalci še niso zadovoljivo odgovorili. Metode: Iz baze Medline smo s pomočjo ključnih besed "multimorbidity, comorbidity, chronic diseases" in "general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care" izbrali vse do sredine avgusta 2008 objavljene izvirne znanstvene članke v angleškem jeziku, ki so vključevali populacijo, starejšo od 19 let. Ocenili smo ustreznost tako zbranih raziskav in v nadaljno analizo vključili raziskave, kiso obravnavale problem multimorbidnosti v družinski medicini. Rezultati: Raziskovanje multimorbidnosti se je začelo v devetdesetih letih preteklega stoletja, v zadnjih letih pa število objavljenih raziskav narašča. Metodološkogre večinoma za kvantitativne neintervencijske raziskave, ki ugotavljajo pogostost in resnost problema ter vpliv multimorbidnosti na kakovost življenja bolnikov ter posledice za zdravstveno službo. Kvalitativna raziskovalna metodologija je bila uporabljena le v eni raziskavi, ki je želelaosvetliti pogled multimorbidnih bolnikov na jemanje zdravil. Zaključek: Potreba po kompleksni in v bolnika usmerjeni obravnavi zahteva raziskave, s katerimi bi ugotavljali učinkovitost različnih pristopov k obravnavi različnihskupin komorbidnih bolnikov. Pri načrtovanju ustreznih pristopov bi morali upoštevati stališča bolnikov in zdravnikov, ki bi jih lahko pridobili le s pomočjo kvalitativne raziskovalne metodologije.
Ključne besede: multimorbidnost, kronične bolezni, družinska medicina, metode, celosten pristop
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4708; Prenosov: 60
Povezava na celotno besedilo |
99. Boj proti tuberkulozi na Slovenskem v 20. stoletjuMateja Čelhar, 2011, diplomsko delo Ključne besede: tuberkuloza, jetika, socialne bolezni, bacil tuberkuloze, Kochov bacil, besežiranje, fluorografija, protituberkulozni dispanzer, Protituberkulozna liga, propagandna literatura, Slovenija, 20.st., zgodovina, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 4740; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (6,34 MB) |
100. Geografski vzorci pojavljanja bolezni dihalnih poti otrok v občini KoperSaša Erlih, Ivan Eržen, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišče: Kronične bolezni dihal so naraščajoč zdravstveni problem, s katerimse srečujemo v razvitih okoljih, torej tudi v Sloveniji. Pri tem se bolezni, kot so astma, kronični bronhitis ali različne alergijske bolezni, ki se kažejo s prizadetostjo dihalnih poti, neredko pokažejo že zelo zgodaj v otroštvu. Cilj študije je bil raziskati geografske vzorce bolezni dihal med učenci 1. do 4. razreda v mestni občini (MO) Koper, ki leži v jugozahodni Sloveniji. Metode: Podatke o razporeditvi obolelih smo dobili z obdelavo vprašalnikov raziskave "Proučevanje vpliva okolja na pojav določenih bolezni in povečano stopnjo umrljivosti prebivalcev na območju dela Mestne občine Koper" iz leta 2003. Za iskanje geografskih vzorcev pojavljanja primerov smo uporabili metode prostorske statistične analize, metodo glajenja, analizo kopičenja (globalne indekse prostorske avtokorelacije) in analizo gruč (lokalne indekse prostorske avtokorelacije). Rezultati: Globalni test Moran I je nakazal statistično značilno kopičenje primerov (Globalni Moran p=0.0211). Lokalni test prostorske avtokorelacije Moran I, prilagojen za variabilnost stopenj zbolevnosti, je pokazal statistično značilne rezultate (p <0,05) za območje krajevnih skupnosti (KS) 'Sveti Anton' (lokalni Moran p = 0,0454), ki s statistično značilnostjo in pozitivno prostorsko avtokorelacijo opredeljuje jedro gruče, ki sega v okoliške KS 'Marezige', 'Dekani', 'Pobegi-Čežarji' in 'Vanganel'. Zaključki: Študija je vizualno prikazala in statistično potrdila prostorsko kopičenje z višjo stopnjo zbolevnosti dihalnih poti na območju MO Koper. Ugotovili smo, da je prostorska analiza primeren postopek, ker na tak način lažje opredelimo in določimo geografske vzorce porazdelitve bolezni.
Ključne besede: geografska epidemiologija, bolezni dihalnih poti, prostorska analiza podatkov, analiza kopičenja, lokalna prostorska avtokorelacija, Moran I
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 5216; Prenosov: 81
Povezava na celotno besedilo |
