Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Communication with elderly patients through an intermediary in family medicine
Danica Rotar-Pavlič, Igor Švab, Marko Kolšek, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: Accurate reporting of a patient's story is an important skill in medicine. A doctor's interpretation of the patient's story reflects not only what was actually said, but also the doctor's view of the problem. Additional problems may appear when an intermediary is used for communication with patients. This problems may be influenced by the circumstances of the interview and the personal characteristics of an intermediary. Objectives: The aim of the study was to identify common characteristics of information that is lost, added and matched in a consultation with an intermediary. Methods: The qualitative study was done on a sample of 39 elderly patients from 26 different practices. The first part of the study consisted of one-to-one semi-structured interviews with elderly patients that were transcribed and coded. In the second stage of the study the interviewers who were involved in the first stage of study were debriefed and questioned about their interviews with patients. All interviews were audiotaped and transcribed verba tim.The transcripts and the codes of the first stage were compared with the transcripts and codes of the second stage. Results: After the comparison of the patient's transcripts with the transcripts of the interviewers, the data could be divided in three cathegories of information: omitted data - data that appear in the transcripts of the patients, but not in the transcripts of the debriefing of the interviewers, added data - data that appear only in the transcripts of the debriefing of the interviewers and matchingdata - data that appear in the transcripts of the patients and in the debriefing of the interviewers. Conclusion: There are differences between what occurs in a medical interview and what is reported by the interviewer in a debriefing. Some information is omitted and new information may appear that may increase our understanding, but may also be a source of added bias.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...komunikacija, starejši bolniki, posredniki, družinska medicina, ...
Ključne besede: komunikacija, starejši bolniki, posredniki, družinska medicina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 3115; Prenosov: 19
URL Polno besedilo (0,00 KB)

2.
Referenčne ambulante
Tonka Poplas-Susič, Dorjan Marušič, 2011, pregledni znanstveni članek

Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... družinska medicina, referenčne ambulante, kakovost, ...
Ključne besede: družinska medicina, referenčne ambulante, kakovost
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1812; Prenosov: 74
URL Polno besedilo (0,00 KB)

3.
Kako raziskovati multimorbidnost v družinski medicini?
Marija Petek Šter, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Multimorbidni bolniki predstavljajo prej pravilo kot izjemo v družinski medicini. V Sloveniji se z raziskovanjem multimorbidnosti še nismo veliko ukvarjali. Namen sistematičnega pregleda literature je bil ugotoviti, kako se raziskuje multimorbidnost in na katera vprašanja raziskovalci še niso zadovoljivo odgovorili. Metode: Iz baze Medline smo s pomočjo ključnih besed "multimorbidity, comorbidity, chronic diseases" in "general practice, family medicine, family practice, family physician, primary health care" izbrali vse do sredine avgusta 2008 objavljene izvirne znanstvene članke v angleškem jeziku, ki so vključevali populacijo, starejšo od 19 let. Ocenili smo ustreznost tako zbranih raziskav in v nadaljno analizo vključili raziskave, kiso obravnavale problem multimorbidnosti v družinski medicini. Rezultati: Raziskovanje multimorbidnosti se je začelo v devetdesetih letih preteklega stoletja, v zadnjih letih pa število objavljenih raziskav narašča. Metodološkogre večinoma za kvantitativne neintervencijske raziskave, ki ugotavljajo pogostost in resnost problema ter vpliv multimorbidnosti na kakovost življenja bolnikov ter posledice za zdravstveno službo. Kvalitativna raziskovalna metodologija je bila uporabljena le v eni raziskavi, ki je želelaosvetliti pogled multimorbidnih bolnikov na jemanje zdravil. Zaključek: Potreba po kompleksni in v bolnika usmerjeni obravnavi zahteva raziskave, s katerimi bi ugotavljali učinkovitost različnih pristopov k obravnavi različnihskupin komorbidnih bolnikov. Pri načrtovanju ustreznih pristopov bi morali upoštevati stališča bolnikov in zdravnikov, ki bi jih lahko pridobili le s pomočjo kvalitativne raziskovalne metodologije.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...multimorbidnost, kronične bolezni, družinska medicina, metode, celosten pristop, ...
Ključne besede: multimorbidnost, kronične bolezni, družinska medicina, metode, celosten pristop
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2325; Prenosov: 25
URL Polno besedilo (0,00 KB)

4.
Raziskava o zagotavljanju kakovosti v slovenskem osnovnem zdravstvu
Mateja Bulc, Janko Kersnik, W. G. W. Boerma, Martina Pellny, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Članek predstavi rezultate pilotskega projekta Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, katerega cilj je bila izdelava in preizkus orodja zaocenjevanje zagotavljanja kakovosti v osnovnem zdravstvu oziroma v družinskimedicini. Metoda: Raziskava, ki jo je vodila Svetovna zdravstvena organizacija ob pomoči Inštituta Nivel in Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je hkrati potekala v Ljubljani (mestno področje) in na Gorenjskem (mestno in podeželsko območje). Orodje raziskave so bili trije vprašalniki za tri ravni: raven odločanja (Ministrstvoza zdravje, Slovensko zdravniško društvo, Združenje zdravnikov družinske medicine, Zdravniška zbornica Slovenije, Medicinska fakulteta, Zavodza zdravstveno zavarovanje Slovenije, organizacije bolnikov), raven vodenja v zdravstvu (direktorji, vodje enot in vodje služb zdravstvenega varstva odraslih omenjenih področij) in raven izvajanja (vsi aktivni zdravnikidružinske medicine na obeh področjih). Odgovore na vprašalnike je analiziral Inštitut Nivel. Rezultati: Poslali smo 244 vprašalnikov, odgovorov pa smo dobili 106 (43,4 %). Na ravni odločanja je odgovorilo 11 udeležencev od17 naprošenih (65 %). Na ravni vodenja smo prejeli 9 odgovorov od 14 poslanih (64 %) vprašalnikov v Ljubljani in 5 (39 %) od 13 poslanih na Gorenjskem. V Ljubljani je odgovorilo 63 (49 %) od 130 aktivnih zdravnikov družinske medicine, na Gorenjskem pa 18 (26 %) od 70 aktivnih zdravnikov družinske medicine. Zaključek: Raziskava je pokazala, da kakovost še ni prioriteta slovenskega osnovnega zdravstva. Tvorci zdravstvene politike ji ne posvečajo dovolj pozornosti, vodstvene strukture zdravstvenih zavodov nimajo dovolj informacij in pogrešajo navodila, zdravniki družinske medicine pa pogrešajo rezervirani čas za sistematično izboljševanje kakovosti svojega dela, še posebej pa krovno institucijo družinske medicine na sekundarnem nivoju.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...zagotavljanje kakovosti, osnovno zdravstvo, družinska medicina, Slovenija, ...
Ključne besede: zagotavljanje kakovosti, osnovno zdravstvo, družinska medicina, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 29
URL Polno besedilo (0,00 KB)

5.
Trends in patients' satisfaction with family practice in Slovenia
Vlasta Vodopivec Jamšek, Janko Kersnik, Igor Švab, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen: Primerjava ravni zadovoljstva bolnikov z zdravniki družinske medicine v Sloveniji v letih 1998 in 2004. Metode: V dveh presečnih raziskavah je bil uporabljen EUROPEP vprašalnik s 23 vprašanji. V prvo raziskavo, izvedeno leta 1998, je bilo vključenih 36 ambulant družinske medicine iz različnih zdravstvenih ustanov in 2160 bolnikov. Druga raziskava, ki je potekala leta 2004, pa je v vzorec zajela 31 ambulant družinske medicine in 930 bolnikov. Rezultati: Na vprašalnike je odgovorilo 83,8 % bolnikov iz prve in 99,6 % iz druge raziskave. Povprečna skupna ocena zadovoljstva bolnikov se je dvignila s86,6 na 87,7 točk na lestvici s 100 točkami (p = 0,034). Izboljšanje je opazno pri vseh, razen pri štirih vprašanjih. Vprašanje: "Ali vam je zdravnik pomagal, da ste mu povedali o svojih težavah?" je dobilo enako dobro oceno. Vključevanje bolnika v odločanje o zdravljenju in možnost telefonskega pogovora z zdravnikom sta bili ocenjeni slabše, a statistično neznačilno. Možnost dobiti telefonsko zvezo z ambulanto je bilo edino vprašanje s statistično značilno slabšo oceno. V obeh raziskavah je najnižjo oceno dobilo čakanje v čakalnici. Najbolj so bolniki cenili zaupnost ravnanja s podatki in zdravnikovo pripravljenost, da jih posluša. Zaključek: Rezultati naše raziskave jasno kažejo na pozitivne trende zadovoljstva z zdravniki družinske medicine pri obiskovalcih ambulant družinske medicine. Izsledki obeh študij pa so pokazali tudi na možna področja za izboljševanje kakovosti: izboljšanje telefonske dostopnosti ambulante, zmanjšanje čakanja v čakalnici in večji poudarek veščinam sporazumevanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ... družinska medicina, zadovoljstvo bolnika, Slovenija, ...
Ključne besede: družinska medicina, zadovoljstvo bolnika, Slovenija
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1206; Prenosov: 24
URL Polno besedilo (0,00 KB)

6.
Obravnava bolnic z nezapleteno okužbo sečil v družinski medicini
Irena Bajc, Marija Petek Šter, Gordana Živčec-Kalan, Dean Klančič, Janko Kersnik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Nezapletena okužba sečil je ena najpogostejših bakterijskih bolezni, s katerimi se srečuje zdravnik družinske medicine. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako to bolezen obravnavajo in v kolikšni meri upoštevajo nacionalna priporočila za uporabo trimetoprim-sulfometoksazola kot zdravila prve izbire. Bolniki in metode: Raziskava je zasnovana na presečni študiji dela slovenskih zdravnikov družinske medicine. Vanjo je bilo zajetih 42 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine, ki so v času od 1. oktobra 2003 do 31. marca 2004 beležili obiske v svojih ambulantah in izpolnjevali vprašalnik o svojem delu. Od 12.596 zabeleženih stikov jih je 64 ustrezalo pogojem za uvrstitev v končni vzorec žensk, starih od 18 do 65 let, z ugotovljeno nezapleteno okužbo sečil. Obrazec je vključeval podatke o spolu, starosti in izobrazbi bolnic, razlogu za obisk, diagnostične in terapevtske postopke, diagnoze in odobritev bolniškega staleža ter morda naročeni kontrolni pregled. Zdravniki so merili tudi trajanje obiska. V vzorec so se uvrstile ženske v starosti med 18 in 65 leti z diagnosticirano nezapleteno okužbo spodnjih sečil (64 bolnic). Rezultati: 64 od 4388 bolnic v starostni 18do 65 let (1,5 %) je imelo nezapleteno okužbo sečil. Povprečni obisk bolnic z nezapleteno okužbo sečil je trajal 7,6 min. Pri 53,1 % bolnicah so zdravniki postavili diagnozo na podlagi anamneze in morebitnega pregleda urina brez urinokulture. Trimetoprim- sulfometoksazol (TMA +SMA) je bil kot zdravilo prve izbire predpisan pri 71,9 % bolnic. 60,9 % bolnic je bilo naročenih na ponovno kontrolo v povprečju čez 7,7 dni, 20,3 % bolnic je zaradi nezapletene okužbe sečil koristilo bolniški stalež. Ustrezno spremljanje, ki ne zahteva kontrolnega pregleda in bolniškega staleža je bilo prisotno pri 16 (25,0 %) bolnicah. Zaključki: V primerjavi z nekaterimi državami se slovenski zdravniki v zelo visokem odstotku držijo priporočil za antimikrobno zdravljenje nezapletenih okužb sečil, vendar pa se prepogosto odločajo za pregled urinskih vzorcev, kontrolni pregled in bolniški stalež. Možnost izboljšav se nakazuje v prihodnjem izogibanju nepotrebnim pregledom urinskih vzorcev, ponovnim obiskom v ambulanti in predpisovanju bolniškega staleža.
Najdeno v: ključnih besedah
Povzetek najdenega: ...sečila, okužbe, družinska medicina, ...
Ključne besede: sečila, okužbe, družinska medicina
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 2339; Prenosov: 24
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici