11. |
12. |
13. |
14. |
15. |
16. Angela Vode - Mara Čepič : dva različna pogleda na žensko koncentracijsko taborišče RavensbrückSilvija Kavčič, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: Angela Vode was one of the founding members of the Communist Party before the Second World War and a well-known activist of the Women's Rights Movement. She was interned in the Ravensbrück concentration camp from February to September, 1944. After returning home, the Communist Party (from which she hadbeen ousted in 1939) had come to power and she was imprisoned again. Following her release in 1953 she remained socially and politically isolated for the rest of her life. She died in 1985. Although written in 1946, her memoirs of the Ravensbrück Concentration Camp were only published in 2000. Mara Čepič was also a pre-war member of the Communist Party. She was sent to Ravensbrück as early as 1941 and remained interned there till the liberation. After the end of the Second World War she resumed her active role in politics and was also very much involved in international circles of former prisoners. The aim of my paper is to present these two personalities of Slovene history and show how and why their perspectives of the Ravensbrück Concentration Camp differed so considerably. The fact that they held two quite distinct positions in Ravensbrück and led completely different lives after the war greatly influenced their memoirs. I will support my thesis with a few quotes from their memoirs
Ključne besede: druga svetovna vojna, koncentracijska taborišča, Ravensbrück, javni spomini, osebni spomini
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4285; Prenosov: 72
 Povezava na celotno besedilo |
17. |
18. Zbiranje nekaterih osebnih identifikatorjev v zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstvaMojca Omerzu, Živa Rant, Tina Zupanič, Barbara Mihevc Ponikvar, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Zadnje čase so spet aktualne razprave o zbiranju podatkov o Enotni matični številki občanov (EMŠO), zato je v prispevku prikazana problematika zbiranja navedenega identifikatorja v zakonsko določenih zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. V prispevku so najprej predstavljene zakonske osnove za zbiranje EMŠO in številke zdravstvenega zavarovanja. Metodologija: Iz bolnišnične statistike je predstavljena podrobnejša analiza poročanih podatkov za leto 2007 in prikazan trend beleženja identifikatorjev v zadnjih nekaj letih na primeru Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije. Predstavljen je primer poglobljene analize zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in z njo povezana problematika beleženja identifikatorjev. Rezultati: Beleženje identifikatorjev v Sloveniji je nepopolno, kar zelo ovira oceno obsega določene bolezni in dodatne poglobljeneanalize. Zaključki: EMŠO je nujno potreben identifikator, vendar prihaja zaradi dejstva, da ga izvajalci ne sporočajo dovolj dosledno, do velikih problemov pri poglobljenih analizah. Za povečanje kakovosti zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva je potrebno tudi čim popolnejše beleženje osebnih identifikatorjev, saj le tako lahko pridemo do kakovostnih rezultatov.
Ključne besede: osebni identifikator, EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, analiza podatkov
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3769; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo |
19. |
20. |
