71. Primerjalna študija stališč študentov do dvojezičnostiMarina Furlan, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Temeljni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v stališčih do dvojezičnosti med študenti Fakultete za humanistične študije Koper in študenti italijanskega jezika na Filozofski fakulteti v Splitu (Hrvaška). Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v stališčih do dovjezičnosti in ali so stališča študentov iz Splita bolj pozitivna od stališč koprskih študentov. Rezultati raziskave delno potrjujejo prvo hipotezo, v celoti pa drugo. Pri 11 postavkah od 20 so se namreč pokazale statistično pomembne razlike v stališčih, pri eni postavki pa težnja k statistično pomembni razliki. V vseh primerih, kjer razlike obstajajo, se v stališčih splitskih študentov kaže večja naklonjenost dvojezičnosti.
Ključne besede: dvojezičnost, študenti, stališča, medkulturne razlike
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4634; Prenosov: 47
 Povezava na celotno besedilo |
72. Kako dodiplomski študenti na pedagoški fakulteti zaznavajo šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenjaMajda Cencič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Aktivno učenje, povezano z izkušnjami učencev, poteka v konkretnih življenjskih okoliščinah, učenci pa z lastno aktivnostjo pridobijo novo znanje. Učno okolje mora pri tem čim bolj spodbujati učenje. Interaktivno učno okolje pa ni le spodbujevalnik učenja, ampak je tudi dejavnik učenja, saj prinaša številna sporočila, npr. kakšen odnos imamo do ekologije in trajnostnega razvoja, kako razumemo socialno kohezivnost v smislu sodelovanja s krajani, starejšimi, invalidi ipd. Šolski prostor deluje kot prikriti kurikulum, tridimenzionalni učbenik, tretji učitelj, tihi pouk ipd. Glede na drugačne poglede na šolski prostor nas je zanimalo, kakšna stališča imajo dodiplomski študenti Pedagoške fakultete v Kopru o šolskem prostoru kot dejavniku učenja in ali se stališča študentov razlikujejo glede na smer in letnik študija. V ta namen je 299 študentov vseh smeri študija v juniju 2012 izpolnjevalo vprašalnik. Iz vprašalnika, pretežno zaprtega tipa v obliki številčne ocenjevalne lestvice in lestvice stališč Likertovega tipa, smo za namen prispevka posebej analizirali tri stališča, ki se nanašajo na šolski prostor kot dejavnik aktivnega učenja. Združili smo jih v novo spremenljivko in jo za namen nadaljnje obdelave standardizirali. Podatki, obdelani na ravni opisne (srednje vrednosti, razpršenost) in inferenčne (Spearmanov korelacijski koeficient, Kolmogorov-Smirnov preizkus, regresijska analiza) statistike, kažejo, da se študenti strinjajo, da je šolski prostor dejavnik učenja, da pa na stališče o šolskem prostoru kot dejavniku aktivnega učenja bolj vpliva letnik kot smer študija.
Ključne besede: aktivno učenje, šolski prostor, stališča, študenti, pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3328; Prenosov: 72
Povezava na celotno besedilo |
73. |
74. |
75. |
76. |
77. |
78. Spodbujanje inkluzivnih in socialnokohezivnih vrednot v vrtcu z različnimi pedagoškimi pristopiSimona Koletnik, 2013, diplomsko delo Ključne besede: inkluzija, socialna integracija, otroci, stališča, slepota, gluhost, gibalna oviranost, pedagoški pristopi
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3961; Prenosov: 206
 Celotno besedilo (1,68 MB) |
79. |
80. |
