341. Razvijanje pismenosti v angleščini kot tujem jeziku na razredni stopnji : magistrsko deloUrška Tušar, 2016, diplomsko delo Ključne besede: pismenost, opismenjevanje v angleščini, usvajanje jezika, učenje jezika, metode opismenjevanja, zgodnje učenje jezika, angleščina kot materni jezik, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 3577; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (2,77 MB) |
342. |
343. |
344. |
345. A comparative evaluation of E-learning and traditional pedagogical process elementsDamjan Vavpotič, Boštjan Žvanut, Irena Trobec, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: A comparative evaluation of E-learning and traditional pedagogical process elements
Ključne besede: e-učenje, ocenjevanje, pedagoški proces, metode poučevanja, model, e-learning, evaluation, pedagogical process, teaching methods, model
Objavljeno v RUP: 09.08.2016; Ogledov: 3153; Prenosov: 81
 Povezava na celotno besedilo |
346. |
347. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije med študenti zdravstvene nege v času študijaSabina Ličen, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Na področju izobraževanja za zdravstveno nego se danes srečujemo s študenti, ki pripadajo generaciji, ki celo življenje živi obdana z informacijsko tehnologijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje zdravstvene nege informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo v učne namene. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni in neeksperimentalni metodi. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa s 55 vprašanji. Vprašalnik je bil zmerno zanesljiv (Cronbachov koeficient alfa = 0,7). Raziskava je potekala na namenskem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 110) Fakultete za vedeo zdravju Univerze na Primorskem od januarja do aprila 2012. Podatki so bili obdelani na podlagi deskriptivne, bivariatne in multivariatne statistike. Rezultati: Anketiranci informacijsko-komunikacijsko tehnologijo največkrat uporabljajo za spletno prijavo na izpit, spremljanje ocen in dostop do elektronskega indeksa (n = 96) ter najmanj za pisanje zapiskov (n = 51). Menijo, da so njihove zmožnosti najboljše pri uporabi elektronske pošte (x = 2,86, s = 0,40) in uporabi programa za pripravo računalniške predstavitve (x = 2,72, s = 0,56) ter najmanj pri uporabi spletne bibliografske zbirke (x = 2,45, s = 0,61). Faktorski model je pri sklopu uporabnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije med študijem podal pet faktorjev, s katerimi lahko pojasnimo 61,78 % variance (KMO = 0,74). Pri sklopu pomembnosti informacijsko-komunikacijska tehnologija med študijem je faktorski model podal tri faktorje, s katerimi lahko pojasnimo 63,24 % variance (KMO = 0,81). Diskusija in zaključek: Anketiranci med študijem informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo predvsem za logistične potrebe, kot so prijava na izpit ali dostop do elektronskega indeksa. Raziskava odpira novo raziskovalno vprašanje, zakaj je študentom kljub napredkom v informacijsko-komunikacijski tehnologiji tradicionalni način učenja bližji ter katera znanja in veščine so potrebna, da bi lahko informacijsko-komunikacijsko tehnologijo med študijem kar najbolje uporabljali.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, izobraževalna tehnologija, učenje
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4841; Prenosov: 28
Povezava na celotno besedilo |
348. Analiza potreb po uporabi simulacij v procesu vseživljenjskega učenja medicinskih sesterBoštjan Žvanut, Sandi Jurgec, Igor Karnjuš, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Simulacije se kot aktivna metoda učenja in poučevanja uporabljajo tako v formalnem kot neformalnem usposabljanju strokovnjakov na področju zdravstva, vendar je njihov potencial v Sloveniji premalo izkoriščen. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere simulacije zanimajo vodilne medicinske sestre, ki odločajo o usposabljanjih medicinskih sester. Metode: V anketi, ki je potekala od 30. 11. do 24. 12. 2010, so sodelovale vodilne medicinske sestre primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter socialnovarstvenih zavodov. Končni vzorec je zajemal 78 anketirancev. Anketiranci so med 146 simulacijami, razdeljenimi v enajst sklopov, izbrali tiste, ki bi jih glede na njihovo naravo dela potrebovali in bi jih bilo smiselno vključevati v programe vseživljenjskega učenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena univariatna analiza in test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati kažejo izjemno veliko zanimanje za simulacije stanj, ki zahtevajo nujno obravnavo pacienta, še zlasti za simulacijo Uporaba zunanjega avtomatskega defibrilatorja v primeru srčnega zastoja (62,8 %). Prav tako rezultati kažejo na nekoliko višje, statistično značilno zanimanje za simulacije s strani primarne (I) in terciarne (III) ravni zdravstvene dejavnosti: Akutna alergična reakcija (I: 69 %, III: 67 %, p = 0,036), Supraventrikularna tahikardija (I: 73 %, III: 56 %, p = 0,02) in Ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (timska obravnava) (I: 73 %, III: 50 %, p = 0,014). Diskusija in zaključek: Glede na izkazano zanimanje za simulacije je smiselno razmisliti o načinih, kako bi se ta pristop bolje vključil v dodiplomsko izobraževanje in kontinuirano profesionalno izobraževanje na področju zdravstvene nege. Ugotovljene razlike v zanimanju za simulacije je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih usposabljanj medicinskih sester.
Ključne besede: simulacije, vseživljenjsko učenje, zdravstvo, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3685; Prenosov: 30
Povezava na celotno besedilo |
349. |
350. |
