1. |
2. Onesnaženost kraških jam v izbranih slovenskih pokrajinah : preučitev vplivnih prostorskih dejavnikov ter načrt prednostne sanacijeJure Tičar, 2021, doktorska disertacija Ključne besede: geografija, varstvo narave, krasoslovje, kraške jame, onesnaženost jam, geografski informacijski sistem, analitični hierarhični proces, rudarjenje podatkov, Slovenija, doktorske disertacije Objavljeno v RUP: 05.05.2021; Ogledov: 1466; Prenosov: 109 Celotno besedilo (18,02 MB) |
3. Zavarovana območja v obalno-kraškem prostoru : stanje in perspektiveSabina Cankar, 2011, diplomsko delo Ključne besede: varstvo narave, zavarovana območja, Natura 2000, Zakon o ohranjanju narave, obalno-kraški prostor, Slovenija, geografija, diplomska dela Objavljeno v RUP: 23.07.2020; Ogledov: 1212; Prenosov: 46 Celotno besedilo (1,69 MB) |
4. |
5. Instrumenti varovanja obalnega območja v Sloveniji : doktorska disertacijaMarko Prem, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: obalna območja, priobalni pas, instrumenti varovanja, varstvo narave, celovito upravljanje obalnih območij, GIS, metoda Delfi, Slovenija, geografija, doktorske disertacije Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 3999; Prenosov: 119 Celotno besedilo (4,31 MB) |
6. Sustainable tourism development in protected areas on the pattern of Strunjan Landscape ParkIgor Jurinčič, Alenka Popić, 2009, izvirni znanstveni članek Ključne besede: varstvo narave, zavarovana območja, trajnostni turizem, krajinski park, upravljalski načrt, nature conservation, protected areas, sustainable tourism, Landscape Park, management plan Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 4045; Prenosov: 43 Povezava na celotno besedilo |
7. Mapping and conservation of dry grasslands on the edge of Mediterranean basinMitja Kaligarič, Branka Trčak, Bojana Lipej, Andrej Sovinc, 2004, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Among conservation efforts regarding man-made ecosystems, conservation of dry grasslands on the edge of the Mediterranean basin, represent one of the most difficult challenges. These grasslands, namely, do not suffer so much the desertification, but spontaneous afforestation after abandonment. On the area Kraški rob within the North Adriatic karst, 70 km2 ha has been mapped according to PHYSIS typology. The 15.68 % of the total surface represents grasslands without visible afforestation. But completely changed socio-economic trends in the area (abandonment of agriculture) make keeping the valuable grasslands in good conditions very difficult. An alternative solution was found through activities of the LIFE - Nature project. Mowing and transporting more than 65 tons of hay from the research area to the Lipica stud farm were organized in year 2004 with management prescriptions and plan to arrange a long-term agreement with beneficial effect to grassland biodiversity. Ključne besede: ekologija, botanika, varstvo narave, Kraški rob, habitati, kartiranje Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3838; Prenosov: 47 Povezava na celotno besedilo |