21. Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorijJera Gregorc, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Matej Tušak, Maja Meško, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Življenjski slog vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev kot element subjektivnih teorij
Ključne besede: življenjski slog, vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, predšolski otroci, vrtec, vprašalnik, t-test, ANOVA
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 3953; Prenosov: 88
 Povezava na celotno besedilo |
22. Merske značilnosti slovenske oblike Vprašalnika usmerjenosti k sreči (OTH)Andreja Avsec, Tina Kavčič, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V članku sva preverjali merske značilnosti Vprašalnika usmerjenosti k sreči OTH (Peterson, Park in Seligman, 2005), ki meri tri različne načine doseganja sreče, to je preko užitka (hedonizem), smisla (eudaimonia) in vpletenosti (zanos). Vprašalnik je bil v več korakih preveden v slovenščino (dva neodvisna strokovna prevoda, usklajevanje, prevod nazaj v angleščino, usklajevanje). 1064 udeležencev, starih od 18 do 91 let, je poleg usmerjenosti k sreči poročalo še o zadovoljstvu s svojim življenjem. Konfirmatorna faktorska analiza je pokazala mejno sprejemljivo prileganje naših podatkov predpostavljenemu trifaktorskemu modelu. Rezultati so pokazali tudi zadovoljivo notranjo skladnost vseh treh lestvic (alfa koeficienti od 0,70 do 0,83) ter ustrezno visoko povezanost med posameznimi postavkami in skupnimi rezultati na pripadajočih lestvicah. Dobljeni koeficienti interkorelacije so pokazali nizko povezanost med usmerjenostjo k užitku in usmerjenostjo k smislu ter zmerno povezanost usmerjenosti k vpletenosti z obema ostalima usmerjenostima. Moški in ženske se med seboj niso statistično pomembno razlikovali v samoocenah usmerjenosti k sreči, starost udeležencev pa je bila statistično pomembno, vendar nizko povezana z nižjo usmerjenostjo k užitku. Ob upoštevanju demografskih značilnostih udeležencev sta usmerjenosti k užitku in k vpletenosti pomembno izboljšali napoved zadovoljstva z življenjem. Rezultati tudi kažejo, da so s svojim življenjem najbolj zadovoljni tisti posamezniki, ki so se razmeroma visoko ocenili na vseh treh lestvicah usmerjenosti k sreči.
Ključne besede: vprašalniki, merske značilnosti, sreča, zadovoljstvo z življenjem, psihično blagostanje, Vprašalnik usmerjenosti k sreči (OTH)
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 3695; Prenosov: 364
Povezava na celotno besedilo |
23. Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomovMaja Meško, Mateja Videmšek, Jože Štihec, Zlatka Meško Štok, Damir Karpljuk, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Razlike med spoloma pri nekaterih simptomih stresa ter intenzivnost doživljanja stresnih simptomov
Ključne besede: psihologija, stres, spolne razlike, managerji, delovno mesto, vprašalnik, t-test
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 2776; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (97,36 KB) |
24. |
25. Športna dejavnost, učni uspeh in samopodoba štirinajstletnih učencev in učenkMaja Meško, Mateja Videmšek, Tasja Videmšek, Jože Štihec, Damir Karpljuk, Jera Gregorc, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v učni uspešnosti in samopodobi učencev 9. razredov OŠ glede na to, kako pogosto se ti ukvarjajo s športom. Zanimalo nas je, ali imajo učenci, ki se več ukvarjajo s športom, boljšo samopodobo in boljši učni uspeh ter ali imajo učenci z boljšim učnim uspehom boljšo samopodobo. V ta namen smo anketirali 168 učencev 9. razredov osnovnih šol. Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS; za ugotavljanje razlik med skupinami smo uporabili analizo variance. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo športno bolj dejavni učenci boljši učni uspeh ter nekoliko boljšo samopodobo. Učenci, ki se več ukvarjajo s športom, v bistveno večji meri menijo, da jih imajo sošolci radi, da se v svoji koži dobro počutijo, da so všeč nasprotnemu spolu in da lahko v poklicu veliko dosežejo. Prav tako smo ugotovili, da imajo učenci z boljšim učnim uspehom nekoliko boljšo samopodobo; menijo, da jih imajo sošolci radi, da so pametni in da v poklicu lahko veliko dosežejo. Glede na dobljene rezultate predvidevamo, da ukvarjanje z ustreznimi športnimi dejavnostmi pripomore k boljšemu učnemu uspehu ter razvoju pozitivne samopodobe pri mladostnikih. Prav zato je potrebno otroke in mladostnike nenehno spodbujati in jim omogočati, da so redno športno dejavni, saj s tem krepijo samopodobo in samospoštovanje ter pozitivno vplivajo tudi na svoj učni uspeh.
Ključne besede: učni uspeh, športna dejavnost, samopodoba, osnovne šole, vprašalnik
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4088; Prenosov: 76
Povezava na celotno besedilo |
26. |
27. |
28. NutrigenomikaTamara Poklar Vatovec, Mojca Stubelj, Zala Jenko Pražnikar, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: Meja med zdravjem in boleznijo je pogojena s kompleksnim ravnotežjem dveh elementov, genetike na eni strani in načinom življenja na drugi. Nutrigenomikaje pristop, s katerim lahko prehranjevanje prilagodimo posamezniku, oziroma posamezniku priporočimo posamezna živila glede na njegov genetski ustroj. Namen preglednega članka je predstaviti posamezne interakcijein povezave med genskimi polimorfizmi in sestavinami hrane ter povečanim tveganjem za razvoj tako bolezni srca in ožilja kot rakavih obolenja. Poznamo namreč kar nekaj bioaktivnih sestavin v hrani, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo tako na potek ateroskleroze, kot tudi na pojav rakavega obolenja. Moramo pa se zavedati, da čas individualizirane prehrane še ni napočil, potrebne so številne ponovitve obetajočih rezultatov na različnih populacijah. Preiti moramo tudi iz osnovnega, enostavnega eksperimenta (ena sestavina hrane, enojni nukleotidni polimorfizem, dejavnik tveganja) na resnične razmere, ki vključujejo medsebojno vplivanje številnih genov, sestavin hrane in dejavnikov tveganja. Če povzamemo, potrebne so večje populacijske in dobro standardizirane študije.
Ključne besede: nutrigenomika, bolezni srca in ožilja, rak, večkratnenasičene maščobne kisline, vprašalnik o pogostosti uživanja hrane
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 6567; Prenosov: 91
Povezava na celotno besedilo |
