441. Priprava moških na rojstvo otroka in očetovstvoNika Žigon, Mirko Prosen, 2013, strokovni članek Opis: Uvod: Postati oče je najbrž edinstven in eden izmed najlepših trenutkov v življenju vsakega moškega. Pogosto so očetova čustva in doživljanja v pričakovanju novorojenca v senci bodoče matere. Namen raziskave je bil ugotoviti zadovoljstvo očetov z informacijami in podporo, ki jih prejmejo v šoli za bodoče starše in ob porodu, ter njihovo doživljanje in sprejemanje očetovstva. Metode: Uporabljena je deskriptivna raziskovalna metoda. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, sestavljenega iz 43 trditev. Na podlagi neslučajnostnega, namenskega vzorčenja po sistemu snežne kepe je bilo v raziskavo vključenih 46 moških. Kriterij, ki ni dovoljeval vključitve, je bil čas od zadnjega poroda, ki ni smel presegati obdobja dveh let. Raziskava je potekala maja in junija 2012. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel 2010. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se večina anketiranih očetov strinja, da v šoli za bodoče starše dobijo dovolj informacij o porodu (55 %) in o njihovi vlogi med porodom (44 %). Njihovo prisostvovanje porodu je v 92 % temeljilo na lastni želji. Ob porodu je 46 % anketiranih izrazilo zadovoljstvo s podporo zdravstvenega osebja. Kljub celotni psihični in fizični pripravi je po mnenju 52,9 % anketirancev s približevanjem predvidenega datuma poroda strah naraščal. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da šola za bodoče starše moškim poda ustrezne informacije o porodnem procesu, prisostvovanje porodu pa po večini izhaja iz lastne želje. Zdravstveno osebje je, po mnenju anketiranih, nudilo zadovoljivo oporo, vendar je bil kljub temu strah pri večini moških prisoten. Vpogledi v odgovore anketiranih moških so pomembni za vse tiste zdravstvene delavce, ki spodbujajo k aktivnemu vključevanju partnerja v času nosečnosti in poroda.
Ključne besede: zdravstvena nega, šola za bodoče starše, oče, čustveno doživljanje
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4119; Prenosov: 75
 Povezava na celotno besedilo |
442. Zdravstvena pismenost : stanje koncepta in nadaljnji razvoj z vključevanjem zdravstvene negeKatarina Babnik, Tamara Štemberger Kolnik, Anita Bratuž, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Uvod: Koncept zdravstvene pismenosti v zadnjem desetletju doživlja intenziven razvoj. Namen prispevka je predstaviti pregled razvoja koncepta zdravstvene pismenosti, inštrumentov za merjenje, modelov, ki pojasnjujejo determinante, in posledice zdravstvene pismenosti ter vlogo zdravstvene nege v nadaljnjem razvoju koncepta. Metode: Pregled literature je bil izveden z deskriptivno metodo. Iskanje del je potekalo v obdobju od januarja 2012 do avgusta 2012 s pomočjo baz podatkov: PubMed, Medline, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature), Health Source: Nursing/Academic Edition, Academic Search Complete, COBIB.SI in z brskalnikom Google. Za iskanje literature smo uporabili naslednje pojme: i) health AND literacy, ii) health AND literacy AND assessment, iii) health AND literacy AND definitions, iv) health AND literacy AND models, v) health AND literacy AND nursing, pri čemer je v bazi COBIB.SI iskanje potekalo tudi z ustreznimi slovenskimi izrazi. Izpis zadetkov je bil v znanstvenih bazah omejen z zahtevami: znanstvene revije, recenzirani članki in celotno besedilo. V prvem koraku je bilo tako dobljeno 11.579 del. V drugem koraku smo z dodatnimi kriteriji iskanja del, povezanimi s cilji kvalitativnega pregleda, pridobili 100 znanstvenih del, ki opisujejo in razlagajo koncept zdravstvene pismenosti. Rezultati: Zdravstvena pismenost se je skozi čas razvijala v smeri od pretežno medicinskega koncepta k javnozdravstvenemu in zdravstvenovzgojnemu konceptu. Številni merski pripomočki in teoretični modeli še ne dajo zadovoljivih odgovorov na vprašanje, kako zdravstvena pismenost posameznika vpliva na sistemske in splošne družbene vidike, kot so zdravstvu namenjeni stroški, kakovost zdravstvenih storitev in splošni zdravstveni izidi. Diskusija in zaključek: Zdravstvenovzgojno delo mora temeljiti na oceni zdravstvene pismenosti posameznikov in skupin. Tudi v Sloveniji je potrebno razviti presejalni inštrument, s pomočjo katerega bo mogoče identificirati rizične skupine in načrtovati intervencijske zdravstvenovzgojne programe za povečanje zdravstvene pismenosti.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, presejalni instrumenti, modeli, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 5958; Prenosov: 119
Povezava na celotno besedilo |
443. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije med študenti zdravstvene nege v času študijaSabina Ličen, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Na področju izobraževanja za zdravstveno nego se danes srečujemo s študenti, ki pripadajo generaciji, ki celo življenje živi obdana z informacijsko tehnologijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje zdravstvene nege informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo v učne namene. Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni in neeksperimentalni metodi. Instrument raziskave je bil vprašalnik zaprtega tipa s 55 vprašanji. Vprašalnik je bil zmerno zanesljiv (Cronbachov koeficient alfa = 0,7). Raziskava je potekala na namenskem vzorcu študentov dodiplomskega študijskega programa zdravstvene nege (n = 110) Fakultete za vedeo zdravju Univerze na Primorskem od januarja do aprila 2012. Podatki so bili obdelani na podlagi deskriptivne, bivariatne in multivariatne statistike. Rezultati: Anketiranci informacijsko-komunikacijsko tehnologijo največkrat uporabljajo za spletno prijavo na izpit, spremljanje ocen in dostop do elektronskega indeksa (n = 96) ter najmanj za pisanje zapiskov (n = 51). Menijo, da so njihove zmožnosti najboljše pri uporabi elektronske pošte (x = 2,86, s = 0,40) in uporabi programa za pripravo računalniške predstavitve (x = 2,72, s = 0,56) ter najmanj pri uporabi spletne bibliografske zbirke (x = 2,45, s = 0,61). Faktorski model je pri sklopu uporabnosti informacijsko-komunikacijske tehnologije med študijem podal pet faktorjev, s katerimi lahko pojasnimo 61,78 % variance (KMO = 0,74). Pri sklopu pomembnosti informacijsko-komunikacijska tehnologija med študijem je faktorski model podal tri faktorje, s katerimi lahko pojasnimo 63,24 % variance (KMO = 0,81). Diskusija in zaključek: Anketiranci med študijem informacijsko-komunikacijsko tehnologijo uporabljajo predvsem za logistične potrebe, kot so prijava na izpit ali dostop do elektronskega indeksa. Raziskava odpira novo raziskovalno vprašanje, zakaj je študentom kljub napredkom v informacijsko-komunikacijski tehnologiji tradicionalni način učenja bližji ter katera znanja in veščine so potrebna, da bi lahko informacijsko-komunikacijsko tehnologijo med študijem kar najbolje uporabljali.
Ključne besede: zdravstvena nega, izobraževanje, izobraževalna tehnologija, učenje
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4909; Prenosov: 28
Povezava na celotno besedilo |
444. Kulturne kompetence medicinskih sester in babicIrena Loredan, Mirko Prosen, 2013, strokovni članek Opis: V obdobju globalne migracije se kaže potreba po znanju medicinskih sester in babic o različnosti kultur, s katerimi sobivajo, da bi lahko zagotavljale kulturno kompetentno zdravstveno in babiško nego. Medicinske sestre ali babice morajo prepoznati kulturne vrednote in njihov pomen za pacienta, družino ali širšo družbeno skupnost ter se na podlagi tega usmerjeno odločati in ohranjati kulturno integriteto pri izvajanju zdravstvene in babiške nege. Kulturne kompetence so opredeljene kot proces, v katerem uporabimo znanje o kulturi, iz katere izhaja pacient, na način, da je zdravstvena ali babiška nega prilagojena njegovim potrebam. V zdravstvu je najpogosteje uporabljen model oblikovanja kulturnih kompetenc model kulturnih kompetenc po Campinha-Bacote. Le-ta je označen kot dinamični proces, ki vključuje integracijo kulturnega zavedanja, poznavanja kultur, kulturne spretnosti oz. veščine, srečanje kultur in željo po kulturni osveščenosti. Izvajanje kulturnih kompetenc predstavlja integralni element v prizadevanju za odpravo neenakosti v zdravstvu.
Ključne besede: kultura, kulturne kompetence, zdravstvena nega, babiška nega, neenakosti v zdravstvu
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 4927; Prenosov: 120
Povezava na celotno besedilo |
445. Analiza potreb po uporabi simulacij v procesu vseživljenjskega učenja medicinskih sesterBoštjan Žvanut, Sandi Jurgec, Igor Karnjuš, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Simulacije se kot aktivna metoda učenja in poučevanja uporabljajo tako v formalnem kot neformalnem usposabljanju strokovnjakov na področju zdravstva, vendar je njihov potencial v Sloveniji premalo izkoriščen. Cilj raziskave je bil ugotoviti, katere simulacije zanimajo vodilne medicinske sestre, ki odločajo o usposabljanjih medicinskih sester. Metode: V anketi, ki je potekala od 30. 11. do 24. 12. 2010, so sodelovale vodilne medicinske sestre primarne, sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti ter socialnovarstvenih zavodov. Končni vzorec je zajemal 78 anketirancev. Anketiranci so med 146 simulacijami, razdeljenimi v enajst sklopov, izbrali tiste, ki bi jih glede na njihovo naravo dela potrebovali in bi jih bilo smiselno vključevati v programe vseživljenjskega učenja. Za analizo podatkov je bila uporabljena univariatna analiza in test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati kažejo izjemno veliko zanimanje za simulacije stanj, ki zahtevajo nujno obravnavo pacienta, še zlasti za simulacijo Uporaba zunanjega avtomatskega defibrilatorja v primeru srčnega zastoja (62,8 %). Prav tako rezultati kažejo na nekoliko višje, statistično značilno zanimanje za simulacije s strani primarne (I) in terciarne (III) ravni zdravstvene dejavnosti: Akutna alergična reakcija (I: 69 %, III: 67 %, p = 0,036), Supraventrikularna tahikardija (I: 73 %, III: 56 %, p = 0,02) in Ventrikularna fibrilacija in ventrikularna tahikardija (timska obravnava) (I: 73 %, III: 50 %, p = 0,014). Diskusija in zaključek: Glede na izkazano zanimanje za simulacije je smiselno razmisliti o načinih, kako bi se ta pristop bolje vključil v dodiplomsko izobraževanje in kontinuirano profesionalno izobraževanje na področju zdravstvene nege. Ugotovljene razlike v zanimanju za simulacije je smiselno upoštevati pri načrtovanju prihodnjih usposabljanj medicinskih sester.
Ključne besede: simulacije, vseživljenjsko učenje, zdravstvo, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3728; Prenosov: 30
Povezava na celotno besedilo |
446. Razlike v asertivnem vedenju med študentkami zdravstvene nege in študentkami drugih fakultet : primerjalna študijaSabina Ličen, Nadja Plazar, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Uvod: Zdravstvena nega je dolgo veljala za tipično ženski poklic, kjer so medicinskim sestram pripisovali stereotipno žensko, to je pomočniško vlogo, in je zato asertivno vedenje med medicinskimi sestrami dolgo veljalo za manj izrazito kot v drugih po izobrazbi primerljivih poklicih. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so študentke zdravstvene nege enako asertivne kot študentke drugih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici in ali se s starostjo asertivnost študentk zvišuje. Metode: Uporabili smo deskriptivno in neeksperimentalno metodo raziskovanja. Kot raziskovalni instrument smo uporabili The Rathus Assertiveness Schedule (vprašalnik samoocene asertivnosti). Anketiranje je potekalo na namenskem vzorcu. Spletni vprašalnik je bil preko URL-naslova poslan na skupne elektronske naslove študentom nekaterih fakultet Univerze na Primorskem in Evropske pravne fakultete v Novi Gorici. Izpolnjen vprašalnik je vrnilo 218 študentk. Raziskava je potekala v maju in juniju leta 2010. Podatke smo obdelali na podlagi deskriptivne statistike in enosmerne analize variance (ANOVA). Rezultati: Ugotovili smo, da študentke Fakultete za vede o zdravju ne izkazujejo statistično značilno nižje asertivnosti v primerjavi s študentkami drugih fakultet, zajetih v raziskavo (F = 0,37, p = 0,83). Ugotovili smo tudi, da starejše študentke v primerjavi z mlajšimi študentkami ne izkazujejo statistično značilno višje asertivnosti (F = 1,52, p = 0,22). Diskusija in zaključek: Poznavanje asertivnega vedenja je pri študentih zdravstvene nege pomembno, saj predstavlja pomemben temelj in bistveno prvino medosebnega odnosa. Učenje novega načina odzivanja in novih načinov vedenja v profesionalnih situacijah ni preprosto in je dolgotrajen proces. Morali bi razmisliti o spodbujanju asertivnega vedenja med študenti zdravstvene nege, morda tudi z vpeljavo treningov asertivnosti v učni program ter dodatnim usposabljanjem učiteljev zdravstvene nege v tej smeri.
Ključne besede: zdravstvena nega, asertivnost, študenti
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3499; Prenosov: 16
Povezava na celotno besedilo |
447. Razvoj kompetenc v zdravstveni negi in prehranskem svetovanju - dietetikiVesna Čuk, Tamara Štemberger Kolnik, Sabina Ličen, Mojca Stubelj, Tamara Poklar Vatovec, Boštjan Žvanut, Patrik Pucer, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: kompetence, dietetika, prehransko svetovanje, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4189; Prenosov: 118
Povezava na celotno besedilo |
448. Dejavniki poklicnega odločanja v zdravstveni negi in v prehranskem svetovanju - dietetikiKatarina Babnik, Mojca Stubelj, Sabina Ličen, Tamara Poklar Vatovec, Patrik Pucer, Tamara Štemberger Kolnik, Boštjan Žvanut, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: kariera, poklicno odločanje, dietetika, prehransko svetovanje, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4388; Prenosov: 101
Povezava na celotno besedilo |
449. |
450. |
