61. Sociokulturni pristop pri spremljanju otrokovega razvoja in učenja v vrtcuSonja Rutar, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Spremljanje otrokovega razvoja in učenja predstavlja sestavni del predšolskega kurikula. Sodobna teorija predšolske pedagogike spremljanje otrokovega razvoja in učenja kot osnove za načrtovanje kurikula umešča med procesne kazalce kakovosti. V prispevku predstavimo razliko med razvojnopsihološkim opazovanjem otrokovega razvoja in učenja ter pedagoškim spremljanjem otrokovega razvoja in učenja. Predstavimo namen spremljanja otrokovega razvoja in učenja v predšolski vzgoji in dva različna pristopa pri spremljanju: dekontekstualiziranega, to je osredotočenega na spremljanje otroka zunaj konteksta, in sociokulturnega, ki poskuša spoznati in razumeti otroka in njegovo učenje v fizičnem in socialnem kontekstu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, sociokulturni pristopi, opazovanje
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 3215; Prenosov: 119
 Povezava na celotno besedilo |
62. |
63. Nadarjeni učenci v Sloveniji, Italiji, Angliji in na Danskem - primerjava zakonodajnih in programskih izhodiščMojca Kukanja-Gabrijelčič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljamo strateško dokumentacijo na področju vzgojno- izobraževalnega dela z nadarjenimi in talentiranimi učenci v Republiki Sloveniji, Veliki Britaniji - Angliji, Italiji in na Danskem. Namen komparativne raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način je slovenski, angleški, italijanski in danski izobraževalni prostor v programskih in zakonodajnih izhodiščih v osnovni šoli naklonjen nadarjenim in talentiranim učencem v smislu spodbujanja in razvijanja njihovih potencialov. Ugotovili smo, da: obstajajo večje terminološke vrzeli pri opredeljevanju pojmov, ki se nanašajo na nadarjene in talentirane učence; v slovenskem prostoru nimamo učnega modela za delo z nadarjenimi in talentiranimi učenci oz. alternativne različice le-tega; ni ustreznih empiričnih podatkov in raziskav s področja dela s tovrstnimi učenci; obstajajo tehnične in strokovne pomanjkljivosti pri prepoznavanju in nadaljnji pedagoško-psihološki obravnavi nadarjenih učencev; nimamo ustreznih strateških izhodišč, ki bi interdisciplinarno zajela vsa področja odkrivanja in nadaljnje peda-goško-psihološke oskrbe nadarjenih in talentiranih učencev. Nadarjenim in talentiranim učencem so najbolje prilagojeni v angleškem osnovnošolskem sistemu (z vidika zakonskih in programskih izhodišč, ki obravnavajo področje dela z nadarjenimi učenci; obveznosti vključevanja in skrbi zanje; učno diferenciranih programov ter možnosti akceleracije in alternativnih možnostih izobraževanja), najmanj pa v Italiji. Slovenski izobraževalni prostor v programskih in zakonodajnih izhodiščih sicer upošteva področje odkrivanja in dela z nadarjenimi ter talentiranimi, na izvedbeni ravni pa se razkrivajo nekatere pomanjkljivosti uresničevanja njihovih potencialov.
Ključne besede: nadarjenost, nadarjeni učenci, talentiranost, šolski sistemi, šolska zakonodaja, primerjalne analize
Objavljeno v RUP: 21.12.2015; Ogledov: 4396; Prenosov: 134
Povezava na celotno besedilo |
64. |
65. Slovenian sports touristic brands : a myth or reality?Darko Ravnikar, Ana Bardorfer, Iztok Retar, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Ključne besede: blagovne znamke, športni turizem, športni dogodki, sponzorstvo, branding, sports tourism, sport events, sponsorship
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4532; Prenosov: 37
Povezava na celotno besedilo |
66. |
67. |
68. |
69. Učenčeva aktivnost ob uporabi računalniškega vmesnika pri učnem procesuTilen Žbona, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Ob uporabi novih tehnologij v učnem procesu smo udeleženi v uporabo računalniško digitalno generiranih podob. Ob tem pa nam vizualizacija različnih vsebin predstavlja vmesnik interakcije učitelj - učenec. Tako nam slika, ki predstavlja digitalno generiran vzorec preko binarnokodnega računalniškega zapisa predstavlja vmesnik, ki se odziva na učenčevo spremljanje in dojemanje učnega procesa. Interakcija, ki jo sklene vmesnik kot transfer med učiteljem in učencem se odzove v kontekstu interakcije na nivoju kognitivnih in psihofizičnih sposobnosti. Ekran kot tehnološki vmesnik na ravni prikazovanja podob predstavlja bistveno vlogo v učnem procesu pri katerem lahko učenec odigra bodisi pasivno ali aktivno vlogo. Ugotavljamo kako in na kakšen način vpliva ekran oziroma digitalno generirana podoba na potek učnega procesa, kako so podane vsebine in v kakšnem odnosu so učitelj - učenec ob uporabi novih tehnologij. Opredeljujemo računalniška orodja in obravnavamo vlogo računalniškega ekrana in interaktivnih novomedijskih sistemov. Podamo smernice za vprašanja kakšna je vloga učenca in kje se odziva vloga učitelja ob uporabi računalniškega ekrana in novih tehnologij.
Ključne besede: kurikul, računalniški ekran, digitalna podoba, novi mediji, navidezna resničnost
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3837; Prenosov: 43
Povezava na celotno besedilo |
70. Misliti skozi gib in ples: ustvarjalni gib kot učni pristopVesna Geršak, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Uporaba ustvarjalnega giba kot učnega pristopa pri pouku je primer celostnega učenja, ki združuje kinestetične, plesne, neverbalne in verbalne dejavnosti. Koff (2000, 27) meni, da se otroci učijo uporabljati neverbalno izražanje, da sporočajo, kako se počutijo in mislijo. Telesno-gibalna inteligenca je znana kot ena od mnogoterih (Gardner 1995), vendar je med najbolj podcenjenimi v naših šolah. Znati opazovati gibanje otrokovega telesa v razredu zahteva pomemben preskok v našem dojemanju znanja, šolske tradicije in besednjaka. Nujno bi bilo, da bi se vsak učenec imel možnost učiti na različne načine in da bi mu bila dana možnost raznovrstnih učnih pristopov (Blumenfeld-Jones 2004, 120). V prispevku je poudarjen pomen ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v otrokovem razvoju. Predstavljeni so nekatere teorije, pristopi in prakse, ki poudarjajo uporabo telesa v učnem procesu. Navedene so tudi nekatere raziskave o možganih, ki poudarjajo uporabo kinestetičnega poučevanja in aktivnega učenja skozi ustvarjalni gib v razredu. Predstavljena je kvalitativna raziskava o uporabi ustvarjalnega giba kot učnega pristopa, v kateri je sodelovalo 148 osnovnošolskih učiteljev. Udeleženci raziskave so odgovarjali na vprašalnik o prepričanjih, stališčih in zaznanih učinkih ustvarjalnega giba kot učnega pristopa. Prikazani so odgovori učiteljev na odprto vprašanje, kakšne spremembe zaznavajo v razredu pri uporabi ustvarjalnega giba. Rezultati so pokazali pozitivne učinke učnega pristopa v procesu vzgoje in izobraževanja ter na vseh področjih otrokovega razvoja: čustveno-socialnem, kognitivnem in psihomotoričnem. Najizrazitejši vplivi uporabe ustvarjalnega giba pri pouku se izražajo na kognitivnem področju. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v razredu omogoča izvedbo oprijemljivega, dostopnega, aktivnega in čustveno obarvanega kurikuluma za učence.
Ključne besede: ustvarjalni gib kot učni pristop, ples, kinestetično učenje, aktivno učenje, utelešena kognicija
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 6041; Prenosov: 306
Povezava na celotno besedilo |
