71. Pomen razvoja skladnega vzorca plazenja za kasnejše šolsko obdobjeUrška Čeklić, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobnem življenju, obdanem s tehnologijo in pasivnim življenjskim slogom, ljudje vse premalo časa namenimo za kakovostno in učinkovito preživljanje prostega časa. Današnja družba ne čuti potrebe po gibalni/športni aktivnosti. Večji del delovnega in prostega časa večinoma preživlja sede, ne zavedajoč se pozitivnega pomena gibalne/športne aktivnosti za zdravje in dobro počutje. Raziskave potrjujejo, da je v zadnjih desetletjih veliko otrok premalo gibalno/športno aktivnih ter da večina ne dosega dnevnih okvirnih priporočil gibalne/športne aktivnosti. V otrokovem zgodnjem gibalnem razvoju imajo najpomembnejšo vlogo ravno elementarne oblike gibanja (EGV), ki so osnova za razvoj nadaljnjega, kompleksnejšega gibanja. Številne raziskave kažejo na pomembnost usvojenosti elementarnih oblik gibanja, predvsem plazenja, ki pozitivno vpliva na skladnost gibanja (koordinacijo), koordinacijo delovanja možganov ter na skladen telesni razvoj (oblikovanje hrbteničnih krivin, razvoj mišične moči). Ravno plazenje za otroka pomeni prvo samostojno in učinkovito premikanje po prostoru. Skladnost vzorca plazenja se kaže v sočasnem delovanju nasprotne roke in noge. Pri otrocih, ki so se malo časa plazili in se hitro postavili na noge ter pričeli hoditi, se lahko v kasnejšem obdobju pojavljajo nekatere učne težave, npr. pri učenju branja, kompleksnih gibanjih ter tudi socialnih spretnostih. Nekateri znanstveniki celo nakazujejo, da lahko s plazenjem zdravimo disleksijo in motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Tako predpostavljamo, da bi bilo treba z vidika zdravja in gibalnega razvoja pri urah športne vzgoje tako v vrtcih kakor tudi v osnovnih in srednjih šolah, nameniti več časa elementarnim oblikam gibanja, predvsem plazenju. Treba bi bilo narediti intervencijske programe, pri katerih bi dali večji poudarek plazenju kot preventivi za neskladen telesni in gibalni razvoj.
Ključne besede: gibalni razvoj, plazenje, možgani, intervencija
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3565; Prenosov: 139
 Povezava na celotno besedilo |
72. Aktivno učenje - višja raven znanja?Tomaž Kranjc, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V zadnjih dveh desetletjih je v večini držav privlačnost naravoslovnih ved, tudi fizike, upadala in hkrati z njo tudi vpis na naravoslovne smeri univerzitetnega študija. Na vsej vertikali učnega procesa so bili predlagani različni pristopi, da bi zaustavili tak trend. Zdi se, da so nekateri uspešni. V pričujočem prispevku bi radi predstavili t. i. ponovno aktualizacijo aktivnega (ali raziskovalnega) poučevanja in učenja, pri katerem učenci (dijaki, študenti) za pridobivanje znanja uporabljajo način, ki posnema znanstveno- -raziskovalni pristop. Pri fiziki (in drugih naravoslovnih področjih) je tako poučevanje pogosto povezano z eksperimentalnim in laboratorijskim delom. Tako nastane okolje za raziskovalno učenje naravoslovja (ISLE, investigative science learning environment), ki je močan motivacijski faktor in v katerem študenti zaradi večje samoudeležbe in angažiranja pri pridobivanju novih spoznanj bolje obvladajo učne vsebine (korpus znanja) in dosežejo boljše razumevanje osnovnih pojmov. Hkrati razvijajo znanstvene navade razmišljanja, ki jim pomagajo, da se uspešneje soočajo z novimi situacijami in problemi. V prispevku bomo prikazali nekaj primerov prakse aktivnega učenja s področja fizike, ki zadevajo tako eksperimentalno podprto kakor tudi teoretično raziskovalno učenje. Predstavili bomo tudi pomen prakse aktivnega poučevanja v študijskem procesu za študente bodoče učitelje naravoslovja.
Ključne besede: aktivno učenje, naravoslovje, fizika, eksperimenti, teorija, učenje/poučevanje
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 5548; Prenosov: 174
Povezava na celotno besedilo |
73. Pa poskusimo!Nada Razpet, Petra Furlan, Nastja Cotič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Plovnost in z njo povezani pojmi gostota, masa in prostornina naj bi bili učencem v drugem triletju in seveda tudi starejšim popolnoma jasni. Pa žal ni tako. V raziskavi, v katero smo zajeli 88 učencev četrtega razreda ob koncu šolskega leta, torej že po obravnavani snovi, smo ugotovili, da še vedno večina misli, da telo plava, če je "lahko". Zato smo izvedli učno uro, na kateri so učenci s pomočjo učiteljev izvajali eksperimente, s katerimi smo jim poskušali razložiti in nazorno prikazati, da je plovnost odvisna tako od mase kot tudi od oblike predmeta in seveda tudi od gostote tekočine, v katero polagamo ta predmet. Po izpeljani učni uri smo učence ponovno testirali. Iz odgovorov lahko razberemo, da se jih zdaj več zaveda, da je plovnost povezana tako s snovjo, iz katere je predmet, kot tudi z obliko telesa. Do končnega cilja, to je pravilnega razumevanja pojma plovnosti, pa bo treba narediti še nekaj korakov. Osredotočili se bomo na rezultate obeh testov in navedli, kako in katere poskuse smo izvedli in kaj je treba še storiti, da bi pojem plovnosti učenci zares trajno usvojili.
Ključne besede: izkustveno učenje, eksperimentalno delo, plovnost, gostota, masa, prostornina
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3733; Prenosov: 53
Povezava na celotno besedilo |
74. Pomen glasbenih aktivnosti učencevBarbara Kopačin, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rezultati raziskav ugotavljajo, da so glasbene aktivnosti otrok (v predšolskem in šolskem obdobju) pri glasbenem pouku pomembne. Pri izvajanju različnih glasbenih dejavnosti se pri otrocih, poleg glasbenih, spontano razvijajo splošne osebnostne lastnosti, kot so sposobnost zaznavanja, pozornosti, motorične spretnosti, jezikovne komunikacije, socialnega vedenja in znanja. Pravilno izbrane glasbene vsebine in dejavnosti (poslušanje, izvajanje in ustvarjanje) so povezane tudi z otrokovim estetskim, moralnim, telesnim in intelektualnim razvojem (Campbell 2004; Čebulc 2009; Denac 2002; Habe 2006; Günther 1998; Sicherl-Kafol 2001; Slosar 2002). Z različnimi glasbenimi aktivnostmi namerno izzovemo in vodimo raznovrstne psihološke procese, ki pomembno vplivajo na vsa področja otrokovega razvoja in počutja ter usmerjajo njegove dejavnosti. Glasbene aktivnosti pomembno prispevajo k večji splošni uspešnosti učencev pri pouku, k njihovemu splošnemu razvoju in počutju, vplivajo na razvoj učenčeve čustvene stabilnosti, ustvarjalnosti, socialnosti, ekstra-/ introvertiranosti, psihomotorike, zbranosti in usmerjene pozornosti, motivacije, samozavesti in samopodobe, uspešnosti učenja, inteligentnosti in logičnega mišljenja. Glasba je tudi sredstvo za omiljenje različnih nevroz, za sproščanje, odpravljanje stresnih situacij in za izboljšanje počutja učencev (Slosar 1999). Rezultati raziskave (Kopačin 2011) so potrdili, da so povezave med izvajanjem in aktivnim sodelovanjem učencev pri glasbenih dejavnostih zelo pomembne za splošno uspešnost pri pouku in uspešnost pri posameznih predmetih (slovenski jezik, matematika, športna vzgoja, tuj jezik) ter inteligentnost.
Ključne besede: glasbene aktivnosti, uspešnost pri pouku, inteligentnost, vedenjski vzorci
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3894; Prenosov: 135
Povezava na celotno besedilo |
75. Participacija otrok pri organizaciji prostora in izbiri glasbe za poslušanjeBogdana Borota, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poslušanje glasbe je ustvarjalen proces ponovnega vživljanja vanjo. Na čustvene in miselne procese poslušanja glasbe vplivajo okolje, glasba, posrednik in poslušalec sam. Za učitelja je izziv, kako načrtovati in izvajati dejavnost poslušanja glasbe z upoštevanjem dejavnikov vplivanja. Rešitev se kaže v participaciji otrok in modelu procesno- razvojnega načrtovanja. V prispevku je obravnavano poslušanje glasbe v vrtcu s soudeležbo otrok pri organizaciji prostora in izbiri glasbe za poslušanje. Raziskava, v kateri je v povprečju sodelovalo 22 otrok, je bila zasnovana kot študija primera v oddelku otrok drugega starostnega obdobja. Na podlagi opazovanja in beleženja ter analize dokumentacijskega gradiva je ugotovljeno, da otroci ozaveščajo pomen prostora pri poslušanju glasbe in kažejo željo po spreminjanju tega v povezavi z izražanjem doživetij ob/po poslušanju glasbe. Iz njihovih načrtov prostora se razbere zmožnost za selekcijo informacij o dejavnikih vplivanja. Narisani so tisti elementi, ki so za otroka pomembni za uspešno poslušanje glasbe. Ugotovljeno je tudi, da imajo otroci strategijo za izbiranje glasbe s seznama za poslušanje. Pri tem kažejo odprtost do različne glasbe. Najbolj pa jim je všeč glasba, ki jih preseneti. Zanimivi se jim zdijo različni zvočni učinki ter hitri dinamični in barvni kontrasti, ki jim vzbujajo različna razpoloženja. Ugotovljene možnosti za participacijo otrok in njihova prepoznana kompetentnost narekujejo potrebo po nadaljnjem razvijanju in raziskovanju didaktičnih pristopov k poslušanju glasbe.
Ključne besede: poslušanje glasbe, dejavniki poslušanja glasbe, participacija otrok, glasbena kompetentnost
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3852; Prenosov: 159
Povezava na celotno besedilo |
76. Glasbena aktivnost in uspešnost učencev v osnovni šoli in zunaj njeIvan Lešnik, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Eno temeljnih didaktičnih načel, ki zagotavljajo uspešnost glasbene vzgoje v izobraževalnem procesu, je aktivnost učencev pri pouku. Glasbene aktivnosti so lahko različne in različno interpretirane in iz tega sledi, da je treba v glasbeni pedagoški praksi upoštevati in udejanjati različne didaktične pristope in obvladovati širša strokovna glasbena znanja. Teoretične razprave doma in v tujini potrjujejo v članku navedena dejstva. Če upoštevamo načela individualizacije, diferenciacije in inkluzije, se mora aktivnost posameznega učenca uspešno manifestirati kot glasbeno udejstvovanje na motoričnem, emocionalnem in intelektualnem področju. Stopnja uspešnosti učencev pri glasbenem pouku je sicer odvisna in pogojena s stopnjo razvitosti njihovih glasbenih sposobnosti ter ustrezne motivacije za glasbeno udejstvovanje, kar je za učitelja dodaten izziv in poudarja njegovo odgovornost za individualno optimalno glasbeno vzgojo posameznega učenca. Uspešnost tega pa je med drugim v veliki meri odvisna od učiteljevih ustrezno razvitih glasbenih sposobnosti ter njegove glasbene strokovne in didaktične usposobljenosti. V empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, ki kažejo, da glasbena aktivnost premosorazmerno vpliva na uspešnost in povečano aktivnost učencev pri glasbenem pouku. Iz rezultatov raziskave povzemamo pomembno dejstvo, da porast kvantitete glasbenega udejstvovanja pri učencih pozitivno vpliva na kakovost glasbenega izobraževanja in povečuje željo po dodatnem glasbenem ustvarjanju in poustvarjanju ter po glasbeni percepciji.
Ključne besede: glasbeno izobraževanje, glasbena aktivnost, individualizacija, diferenciacija, glasbene sposobnosti
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4036; Prenosov: 110
Povezava na celotno besedilo |
77. Aktivni učenec potrebuje aktivnega učiteljaNada Razpet, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Moderni načini poučevanja zahtevajo dobro izobraženega učitelja. Če želimo, da bodo učenci v procesu poučevanja čim bolj aktivni, jih moramo na to navajati že od zgodnje mladosti. Za naše delo na pedagoški fakulteti je torej pomembno, kako bomo študente predšolske vzgoje in študente razrednega pouka pripravili za njihov poklic. Če se bodo namreč otroci v vrtcu in kasneje v prvih razredih osnovne šole navadili, da bodo morali do nekaterih spoznanj priti sami s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev, da jim torej odgovorov ne bomo prinesli na krožniku, se nam za našo prihodnost ni treba bati. Vendar se v sedanjem sistemu izobraževanja kažejo vrzeli, ki bodo vplivale ali pa že vplivajo na znanje naše mladine. Pri tem je treba še posebej poudariti odnos do naravoslovnih predmetov. Ankete, ki smo jih izvedli med študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka, kažejo, da se študenti nekaterim vsebinam (praktičnim in teoretičnim), ki so temeljne vsebine naravoslovja, izogibajo in se jih ne naučijo do te mere, da bi jim bili osnovni pojmi povsem jasni. Za aktivno poučevanje pa je treba imeti dobro bazo osnovnega strokovnega znanja, saj se le vzgojitelj oziroma učitelj, ki je strokovno dobro podkovan, lahko hitro odziva na učenčeve potrebe in ga vodi do pravega odgovora na zastavljeno vprašanje oziroma do rešitve problema. S posebnimi primeri bomo pokazali, s kakšnimi problemi se pri delu na fakulteti srečujemo in kako jih poskušamo reševati.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentiranje, aktivno učenje, poučevanje
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4727; Prenosov: 771
Povezava na celotno besedilo |
78. Spremljanje aktivnosti učencev med nastopi študentov pri pouku matematike na razredni stopnjiMarina Volk, Marija Pisk, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Matematika v osnovni šoli je predmet, pri katerem lahko učitelj ponudi učencu veliko samostojnega odkrivanja in razmišljanja. Takšno učenje otroka miselno in čustveno aktivira ter mu daje zadovoljstvo ob novih odkritjih. Prispevek obravnava spremljanje aktivnosti učencev med učnim procesom pri pouku matematike. Učenec, ki je pri pouku aktiven, si z raznolikimi dejavnostmi in samostojnim odkrivanjem gradi trajno in uporabno znanje. Pomembno je odkriti, kako meriti učenčevo aktivnost in njene učinke, saj lahko to učitelja usmerja v to, da pogosteje uporabi oblike in metode dela, ki pripeljejo do večje angažiranosti učencev za šolsko delo in posledično do vseživljenjskega učenja. V teoretičnem delu so opredeljeni učna aktivnost v smislu učenčevega vložka v obliki lastne aktivnosti med poukom ter kazalniki, po katerih prepoznamo aktivnost med učnim procesom. Spremljali smo aktivnost 370 učencev v različnih oddelkih med izvajanjem nastopov študentov razrednega pouka pri matematiki. Za namen spremljanja aktivnosti je bil izdelan opazovalni list z osnovnimi kazalniki aktivnosti med učnim procesom. V opazovanje in beleženje opazovanj so bili vključeni študentje, ki so opazovali nastope kolegov študentov, in mentorici. Dejavnost učencev je bila opazovana po posameznih etapah pouka, saj je tako študent, ki je nastop izvajal, dobil takojšnjo povratno informacijo o tem, v kateri fazi učnega procesa so bili učenci najbolj pasivni oziroma aktivni. Predstavljeni so zbrani rezultati, mnenja študentov o aktivnem učenju in poučevanju ter zabeležki mentoric o učinkovitih oblikah in metodah dela pri izvajanju nastopov študentov pri predmetu didaktika matematike.
Ključne besede: učni proces, aktivnost učencev, motivacija, spremljanje, pokazatelji učenčeve aktivnosti, poučevanje in učenje matematike
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4493; Prenosov: 103
Povezava na celotno besedilo |
79. Pogledi bodočih učiteljev na sodobno poučevanje naravoslovjaNataša Dolenc-Orbanić, Petra Furlan, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Cilj sodobne šole je oblikovati naravoslovno pismene posameznike, ki morajo biti kos zahtevam sodobne družbe, v kateri ima naravoslovje pomembno vlogo. Za dosego tega cilja pa mora učitelj/-ica izbrati sodobne strategije poučevanja, ki temeljijo na aktivnem delu učencev. V prispevku bomo prikazali, kakšni so pogledi bodočih učiteljev na sodobno poučevanje naravoslovja ter koliko izobraževanje in praksa vplivata nanje. Raziskava je bila izvedena s študenti tretjega letnika (N = 56) študijskega programa razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki še niso bili seznanjeni z vsebinami predmeta didaktika naravoslovja, in s študenti četrtega letnika (N = 28) študijskega programa razredni pouk po tem, ko so se s teoretičnimi in praktičnimi (laboratorijske vaje in nastopi) vsebinami o sodobnih vidikih poučevanja naravoslovja že seznanili. Študentje so izpolnili anketni vprašalnik z desetimi vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Nanašala so se na njihova prepričanja o tem, kako je treba poučevati naravoslovje: kakšni so po njihovem mnenju primerni pristopi, kakšen je njihov odnos do eksperimentalnega dela in dela z živim materialom, kako bi poučevali naravoslovje, da bi bilo za učence bolj zanimivo, ter kako bi načrtovali sodobni pouk naravoslovja. Anketne vprašalnike smo pregledali, analizirali in med seboj primerjali mnenja študentov tretjega in četrtega letnika.
Ključne besede: naravoslovje, sodobni pristopi poučevanja, bodoči učitelji, naravoslovna pismenost, didaktika naravoslovja
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4306; Prenosov: 148
Povezava na celotno besedilo |
80. Pomembnost ponazoril pri pouku geometrije v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobjuSanela Hudovernik, Mara Cotič, Darjo Felda, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Piaget je ugotavljal, da je v začetku otrokovega kognitivnega razvoja pomembna konkretno-izkustvena raven. Pri matematiki je pouk naravnan k iskanju poti in strategij reševanja problemov, zato so dejavnosti, ki temeljijo na nazornem in ne abstraktnem razumevanju dobra osnova za prehod na simbolno raven. Pri tem prehodu, od konkretnega k simbolnemu razumevanju osnovnih matematičnih pojmov pa tudi matematičnih problemov, so otroku v pomoč različni didaktični pripomočki. Učitelji razredne stopnje se v splošnem zavedajo, kako pomembna je uporaba konkretnih ponazoril pri matematiki. Učenci v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku matematike pa le malo izkusijo učenje in poučevanje s pomočjo didaktičnih sredstev. Pomembna pa ni le uporaba le-teh, ampak tudi njihova izbira in pravilna raba. Tako smo v 7. razredu osnovne šole oblikovali problemski pouk geometrije z uporabo geoplošče. Želeli smo pokazati, da z njeno uporabo učenci dobro usvojijo osnovne geometrijske pojme in so uspešni pri geometrijskih problemih. Rezultati naše raziskave bodo spodbudili učitelje matematike v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, da posodobijo pouk geometrije in uporabljajo ustrezne didaktične pripomočke. S takimi pristopi so učenci motivirani, kar vpliva na boljše znanje iz geometrije.
Ključne besede: geometrija, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, konkretna ponazorila, geoplošča
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3279; Prenosov: 73
Povezava na celotno besedilo |
