Lupa

Iskanje po repozitoriju Pomoč

A- | A+ | Natisni
Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 163
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
92.
Outline of implemented eco-innovation activities : the case of clusters of South Eastern European region
Jana Hojnik, Mitja Ruzzier, Aleš Lipnik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: Providing a win-win situation for enterprises and the environment is raising the importance of eco-innovation. This article sheds light on the eco-innovation activities implemented within the clusters of the South Eastern European region (hereafter the SEE region). The main objective of this paper is to provide an outline of the situation pertaining to the implementation of eco-innovation activities in analyzed clusters. Methodology: Empirical evidence is provided through the performance of survey research with a sample of 52 clusters, encompassing 11 countries of the SEE region. The basic research method used in this research was a questionnaire developed for cluster organizations, with which we gathered the data and afterwards conducted descriptive statistics. Results: The findings demonstrate that the majority of analyzed clusters implement eco-innovation activities. The results indicate that 40 clusters out of 52 in all have set objectives with regard to eco-innovation support in their national or regional programs, followed by 35 clusters, which include objectives related to eco-innovation in their cluster strategies, and lastly, only 15 clusters are primarily focused on eco-innovation. Hence, our study depicting the current situation regarding the implementation of eco-innovation activities in analyzed clusters and clusters% orientation towards eco-innovation leads to us the discussion of why such differences in clusters occur. Conclusion: The huge differences related to the implementation of eco-innovation activities in clusters of the SEE region, can also reflect the level of the national/regional development in terms of economic indicators such as GDP and, at the same time, offer room for a lot of improvement, and an exchange of best practice.
Ključne besede: eco-innovation, clusters, SEE region
Objavljeno v RUP: 24.01.2018; Ogledov: 2553; Prenosov: 127
URL Povezava na celotno besedilo

93.
94.
Upravljanje tehnologije - ključ konkurenčnosti
Slavko Dolinšek, Cene Bavec, Igor Prodan, Aleš Mihelič, 2002, pregledni znanstveni članek

Opis: Meneđment (upravljanje ali tudi ravnanje) tehnologije je zahtevna in široka panoga, ki obsega izrazito interdisciplinarna znanja tehnologij in meneđmenta in daleč presega upravljanje tehnoloških procesov in meneđment inovacij. V svetu zaradi izjemnega tehnološkega razvoja postaja tako pomembna kakor je meneđment organizacije in njenih poslovnih funkcij. Kot študijski program, največkrat podiplomski, pa jo odkrijemo na kar nekaj tujih univerzah, medtem ko je v Sloveniji podoben program še na stopnji uvajanja. Izraza meneđment ali tehnologija se zato dandanes veliko uporablja, vendar največkrat v neustreznem pomenu, zato je namen prispevka prikazati vsebino panoge in tudi kratko pojasniti omenjena pojma.
Ključne besede: menedžment tehnologij, menedžment, tehmnologije, izobraževanje
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 3650; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

95.
Različni vidiki vrednotenja uspešnosti profesionalnih teniških igralcev
Aleš Filipčič, Andrej Panjan, Nejc Šarabon, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Cilj članka je predstaviti prve rezultate dolgoročno zasnovane študije, kjer obravnavamo tenis z vidika kakovostnih skupin profesionalnih igralcev, teniške uspešnosti posameznih držav in kontinentov ter kazalcev uspešnosti. Na temelju zbranih podatkov o ATP tekmovanjih in igralcih, uvrščenih do tristotega mesta na profesionalni jakostni lestvici v obdobju 1975-2008, smo ugotovili, da lahko igralce glede na število ATP točk razdelimo v pet kakovostnih skupin, in sicer na način, da so razlike med skupinami čim večje. Analiza sprememb v teniški uspešnosti držav in kontinentov kaže, da je v sedmih časovnih obdobjih prišlo do velikih razlik v odstotkih igralcev, ki zastopajo posamezen kontinent. V Evropi, Aziji in Južni Ameriki je teniška uspešnost v vzponu, v Severni Ameriki, Oceaniji ter Afriki pada. Povezanost med teniško uspešnostjo in številom ATP tekmovanj ter vrednostjo nagradnih skladov se znižuje. Kazalci uspešnosti so dovolj občutljivi, da ločujejo bolj in manj uspešne igralce. Profesionalni igralci so vedno bolj vsestranski in uspešni v vseh igralnih situacijah. Prve ugotovitve študije kažejo, da se tenis stalno spreminja in razvija, kar zahteva stalno spremljanje, sledenje ter iskanje novih trendov.
Ključne besede: tenis, ATP tekmovanja, tenisači, uspešnost, kazalci
Objavljeno v RUP: 03.04.2017; Ogledov: 2066; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

96.
97.
Geografija vina in vinski turizem na primeru Slovenske Istre : doktorska disertacija
Simon Kerma, 2016, doktorska disertacija

Ključne besede: geografija vina, vinske regije, identiteta regije, terroir, vinski turizem, metoda delfi, Slovenska Istra, geografija, disertacije
Objavljeno v RUP: 10.11.2016; Ogledov: 4809; Prenosov: 188
Gradivo ima več datotek! Več...

98.
99.
Comparative analysis of financial literacy in EU countries
Nada Trunk Širca, Sergeja Kočar, Aleš Trunk, 2016, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: financial literacy, public expenditure on education, EU, education, training
Objavljeno v RUP: 08.08.2016; Ogledov: 3021; Prenosov: 89
URL Povezava na celotno besedilo

100.
Vrednotenje lastniškega kapitala slovenskih javnih delniških družb na podlagi diskontiranih denarnih tokov : primerjava 2006-2011
Aleš Trunk, Igor Stubelj, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku obravnavamo vrednosti slovenskih javnih delniških družb na podlagi diskontiranih prostih denarnih tokov. Namen raziskave je oceniti vrednosti lastniškega kapitala slovenskih javnih delniških družb, pred finančno-ekonomska krizo in v času krize, na podlagi diskontiranih prostih denarnih tokov, ki pripadajo lastniškemu kapitalu, ter jih primerjati s tržnimi vrednostmi lastniškega kapitala javnih delniških družb. Temeljno vrednost lastniškega kapitala izbranih podjetij (25) smo izracunali z dvostopenjskim modelom. Z metodo parnega t-testa nismo potrdili hipoteze, da so temeljne vrednosti slovenskih javnih delniških družb bližje tržni vrednosti sedaj, v casu finančno-ekonomske krize (2011), kot pred njo (2006). Ugotovili pa smo, da je tržna vrednost lastniškega kapitala podjetij v primerjavi s temeljno vrednostjo lastniškega kapitala podjetij manjša v letu 2011 kot v letu 2006. Temeljna vrednost podjetja je pomembna tako za management podjetij kot za zunanje deležnike. Velika odstopanja tržnihin temeljnih vrednosti so podlaga za velike popravke vrednosti, kar znižuje zaupanje v trg kapitala. To negativno vpliva na delovanje finančnih institucij, investiranje posameznikov in podjetij. Obstajajo različni modeli izračunov temeljne vrednosti. Uporabljeni model v raziskavi kaže problematiko vrednotenja podjetij na majhnih in razvijajočih kapitalskih trgih s kratko zgodovino podatkov.
Ključne besede: prosti denarni tok, lastniški kapital, finančno-ekonomska kriza, management, temeljna in tržna vrednost podjetja
Objavljeno v RUP: 30.12.2015; Ogledov: 3195; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (127,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici