Iskanje po repozitoriju

Ključne besede: trajanje hospitalizacije, starostniki, neakutna obravnava
Objavljeno v RUP: 18.03.2019; Ogledov: 1737; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,01 MB)

Ključne besede: sistemske preobčutljivostne reakcije, kožekrilci, specifična imunoterapija, kakovost življenja
Objavljeno v RUP: 04.09.2018; Ogledov: 71306; Prenosov: 237
Celotno besedilo (2,06 MB)

Ključne besede: medicinske sestre, zdravstvena nega, delovno okolje, zahteve, motivacija, zavzetost za delo, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 31.07.2018; Ogledov: 2200; Prenosov: 198
Celotno besedilo (930,38 KB)

Ključne besede: otroci, hidrocefalus, zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 27.07.2018; Ogledov: 3214; Prenosov: 235
Celotno besedilo (548,12 KB)

Opis: Izhodišča: Cilj raziskave je bil ugotoviti povezanost med promocijo zdravja inpodpornostjo delovnega okolja zdravemu življenjskemu slogu v treh skupinah delovnih organizacij. Metode: 30 anketiranih menedžerjev je bilo v letu 2007 razporejenih v eksperimentalno in kontrolno skupino glede na aktivnost v programu promocije zdravja na delovnem mestu. Drugo kontrolno skupino so sestavljale organizacije Slovenske fundacije za poslovno odličnost. Podatki sobili statistično analizirani s testom ANOVA in t-testom, hi-kvadrat in korelacijo po Pearsonu. Statistična značilnost je bila določena pri 5% ali nižjem tveganju. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo največjo skrb delovne organizacije za zdravje zaposlenih v skupini organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost, kjer je zadovoljevanje potreb zaposlenih odlično in statistično boljše v primerjavi z eksperimentalno in kontrolno skupino. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene v ponudbi zdravih živil, kolesarnic in prostora za rolerje ter programov promocije zdravja na delovnem mestu. Skupina organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost je realizirala največji delež ukrepov ter načrtuje največ aktivnosti v skrbi za zdravje zaposlenih, istočasno pa izraža najmanj zanimanja za profesionalno vodene programe promocije zdravja. Na področju odgovornosti za zdravje največjo odgovornost za lastno zdravje po prepričanju menedžerjev vseh treh skupin nosi zaposleni sam. V razpoložljivosti virov za zdravje zaposlenih se je v primerjavi s kontrolno skupino bolje izkazala eksperimentalna skupina, najbolje izmed treh pa skupina organizacij Slovenske fundacije za poslovno odličnost. Zaključek: Aktivnosti delovne organizacije v podpori zdravja zaposlenih verjetno niso posledica programa promocije zdravja, kakor je bilo predpostavljeno, temveč rezultat organizacijske kulture in odnosa menedžerjev do zdravja zaposlenih.
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2865; Prenosov: 56
Povezava na celotno besedilo