231. |
232. Zgodnje prepoznavanje znakov krize in ključni kazalniki tveganja v podjetju : magistrska nalogaSandra Avsec, 2015, magistrsko delo Ključne besede: ekonomske krize, tveganja, ključni dejavniki, podjetja, uspešnost, obvladovanje tveganj, krizni management, upravljanje
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3353; Prenosov: 176
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
233. |
234. Participacija otrok pri organizaciji prostora in izbiri glasbe za poslušanjeBogdana Borota, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poslušanje glasbe je ustvarjalen proces ponovnega vživljanja vanjo. Na čustvene in miselne procese poslušanja glasbe vplivajo okolje, glasba, posrednik in poslušalec sam. Za učitelja je izziv, kako načrtovati in izvajati dejavnost poslušanja glasbe z upoštevanjem dejavnikov vplivanja. Rešitev se kaže v participaciji otrok in modelu procesno- razvojnega načrtovanja. V prispevku je obravnavano poslušanje glasbe v vrtcu s soudeležbo otrok pri organizaciji prostora in izbiri glasbe za poslušanje. Raziskava, v kateri je v povprečju sodelovalo 22 otrok, je bila zasnovana kot študija primera v oddelku otrok drugega starostnega obdobja. Na podlagi opazovanja in beleženja ter analize dokumentacijskega gradiva je ugotovljeno, da otroci ozaveščajo pomen prostora pri poslušanju glasbe in kažejo željo po spreminjanju tega v povezavi z izražanjem doživetij ob/po poslušanju glasbe. Iz njihovih načrtov prostora se razbere zmožnost za selekcijo informacij o dejavnikih vplivanja. Narisani so tisti elementi, ki so za otroka pomembni za uspešno poslušanje glasbe. Ugotovljeno je tudi, da imajo otroci strategijo za izbiranje glasbe s seznama za poslušanje. Pri tem kažejo odprtost do različne glasbe. Najbolj pa jim je všeč glasba, ki jih preseneti. Zanimivi se jim zdijo različni zvočni učinki ter hitri dinamični in barvni kontrasti, ki jim vzbujajo različna razpoloženja. Ugotovljene možnosti za participacijo otrok in njihova prepoznana kompetentnost narekujejo potrebo po nadaljnjem razvijanju in raziskovanju didaktičnih pristopov k poslušanju glasbe.
Ključne besede: poslušanje glasbe, dejavniki poslušanja glasbe, participacija otrok, glasbena kompetentnost
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3853; Prenosov: 159
 Povezava na celotno besedilo |
235. Vpliv etnične identitete na razvoj rezilience pri mladostnikih iz priseljenskih družinKarmen Drljić, Jana Suklan, Vanja Riccarda Kiswarday, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rezilienca je dinamičen proces, za katerega sta značilni splošna življenjska prilagodljivost in prožnost mladostnika, ki kljub težavam ohranja svoj pričakovani razvoj. Pri tem imajo pomembno vlogo varovalni dejavniki tako znotraj posameznika kot tudi v njegovem družbenem okolju. Vzgojno-izobraževalne institucije lahko prispevajo k razvoju tako etnične identitete kot tudi rezilience. Etnična identiteta je psihosocialni razvojni proces, znotraj katerega se mladostnik na podlagi raziskovanja in razumevanja svoje etnične pripadnosti opredeli. Možni so štirje etnično identitetni statusi: privzeti, razpršeni, odloženi in doseženi. Omenjamo tudi dva modela spodbujanja razvoja rezilience v šoli, na podlagi katerih v zaključku oblikujemo priporočila za medkulturno inkluzivno usmerjeno šolo. Naš namen je bil razrešiti dihotomnost etnične identitete kot varovalnega dejavnika ali dejavnika tveganja pri mladostnikih iz priseljenskih družin. Strukturiran vprašalnik, ki je vključeval lestvico rezilience in merilno lestvico etnične identitete, je med marcem in junijem 2011 rešilo 371 slovenskih mladostnikov različnih etničnih pripadnosti, starih med 12 in 19 leti. Lestvica rezilience je bila v raziskavah prepoznana kot ustrezni merilni inštrument za merjenje stopnje rezilince med mladostniki in pripadniki različnih narodnosti. V preteklosti je bila izmerjena visoka zanesljivost obeh lestvic. V obeh primerih je bil koeficient Cronbach alfa nad 0,80. Hipoteze smo preverjali z analizo varianc in Games-Howellovim post hoc preizkusom. Rezultati so pokazali, da je dosežena etnična identiteta vplivala na razvoj rezilience pri mladostnikih iz priseljenskih družin. Inkluzivna in multikulturna šola je šola, ki mladostnikom dopušča raziskovanje in izražanje etnične identitete ter skozi vzgojno-izobraževalne procese posreduje multikulturne kompetence, ki so ključne za širšo socialno kohezijo in družbeno zrelost.
Ključne besede: mladostniki, rezilienca, varovalni dejavniki, etnična identiteta
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3604; Prenosov: 76
Povezava na celotno besedilo |
236. Stališča učiteljev o vplivu različnih posebnosti otrok in mladostnikov na njihove zmožnosti za aktivno učno in socialno vključevanje v šoliVanja Riccarda Kiswarday, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku je izpostavljen pomen pouka, ki aktivno vključuje učenca v vseh etapah učnega procesa in vseh fazah učenja. Tako naravnan pouk ranljivim skupinam učencev zagotavlja varovalno oporo, ki se ne kaže zgolj v povečevanju možnosti za njihovo večjo učno uspešnost, temveč tudi pri razvoju njihove osebne odpornosti in prožnosti, ki jim ju lahko z izkušnjami, pridobljenimi v procesu aktivnega učenja v šoli, uspe prenesti tudi v vsakdanje življenje - v doživljanje samega sebe in v bolj zdravo, uspešno in učinkovito odzivanje v težkih ali tveganih življenjskih situacijah. V prispevku so predstavljeni rezultati empirične raziskave, ki je bila usmerjena v subjektivne ocene učiteljev o pogostosti nekaterih razvojnih ali družinskih posebnosti otrok in mladostnikov, za katere menimo, da so dejavniki tveganja. Da ti otrokom in mladostnikom vsak dan poslabšujejo razmere pri vključevanju v šolski prostor, ugotavljajo tudi nekatere domače raziskave (Magajna 2006; Grebenc 2010). Na podlagi samoocen učiteljev smo ugotavljali tudi prepričanja o njihovi profesionalni vlogi pri pomoči in podpori tem učencem. Analizirali smo tudi subjektivna prepričanja učiteljev o vplivu navedenih posebnosti na učno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov v šoli. Glede na dobljene rezultate v prispevku posebej omenjamo skupine učencev, ki izhajajo iz specifičnega družinskega okolja (bodisi da so v tem okolju deležni manj vzgojnih in učnih vzpodbud, so prikrajšani zaradi revščine bodisi da se njihovo družinsko okolje razlikuje po jeziku ali kulturnih običajih), ter skupine učencev, ki imajo težave na področju uravnavanja čustvovanja in vedenja ter v socialnih interakcijah. Rezultate raziskave povezujemo z ugotovitvami raziskav s področja rezilientnosti, ki šolskemu mikrosistemu dajejo velik pomen v procesu spodbujanja razvoja življenjske odpornosti in prožnosti ranljivih skupin otrok in mladostnikov pri premagovanju težav.
Ključne besede: ranljive skupine učencev, prepričanja učiteljev, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, življenjska odpornost in prožnost, didaktična načela, inkluzivna šola, socialno kohezivna šola
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3974; Prenosov: 121
Povezava na celotno besedilo |
237. |
238. |
239. |
240. |
