361. |
362. |
363. |
364. Misliti skozi gib in ples: ustvarjalni gib kot učni pristopVesna Geršak, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Uporaba ustvarjalnega giba kot učnega pristopa pri pouku je primer celostnega učenja, ki združuje kinestetične, plesne, neverbalne in verbalne dejavnosti. Koff (2000, 27) meni, da se otroci učijo uporabljati neverbalno izražanje, da sporočajo, kako se počutijo in mislijo. Telesno-gibalna inteligenca je znana kot ena od mnogoterih (Gardner 1995), vendar je med najbolj podcenjenimi v naših šolah. Znati opazovati gibanje otrokovega telesa v razredu zahteva pomemben preskok v našem dojemanju znanja, šolske tradicije in besednjaka. Nujno bi bilo, da bi se vsak učenec imel možnost učiti na različne načine in da bi mu bila dana možnost raznovrstnih učnih pristopov (Blumenfeld-Jones 2004, 120). V prispevku je poudarjen pomen ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v otrokovem razvoju. Predstavljeni so nekatere teorije, pristopi in prakse, ki poudarjajo uporabo telesa v učnem procesu. Navedene so tudi nekatere raziskave o možganih, ki poudarjajo uporabo kinestetičnega poučevanja in aktivnega učenja skozi ustvarjalni gib v razredu. Predstavljena je kvalitativna raziskava o uporabi ustvarjalnega giba kot učnega pristopa, v kateri je sodelovalo 148 osnovnošolskih učiteljev. Udeleženci raziskave so odgovarjali na vprašalnik o prepričanjih, stališčih in zaznanih učinkih ustvarjalnega giba kot učnega pristopa. Prikazani so odgovori učiteljev na odprto vprašanje, kakšne spremembe zaznavajo v razredu pri uporabi ustvarjalnega giba. Rezultati so pokazali pozitivne učinke učnega pristopa v procesu vzgoje in izobraževanja ter na vseh področjih otrokovega razvoja: čustveno-socialnem, kognitivnem in psihomotoričnem. Najizrazitejši vplivi uporabe ustvarjalnega giba pri pouku se izražajo na kognitivnem področju. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da uporaba ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v razredu omogoča izvedbo oprijemljivega, dostopnega, aktivnega in čustveno obarvanega kurikuluma za učence.
Ključne besede: ustvarjalni gib kot učni pristop, ples, kinestetično učenje, aktivno učenje, utelešena kognicija
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 6130; Prenosov: 306
 Povezava na celotno besedilo |
365. Aktivno učenje - višja raven znanja?Tomaž Kranjc, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V zadnjih dveh desetletjih je v večini držav privlačnost naravoslovnih ved, tudi fizike, upadala in hkrati z njo tudi vpis na naravoslovne smeri univerzitetnega študija. Na vsej vertikali učnega procesa so bili predlagani različni pristopi, da bi zaustavili tak trend. Zdi se, da so nekateri uspešni. V pričujočem prispevku bi radi predstavili t. i. ponovno aktualizacijo aktivnega (ali raziskovalnega) poučevanja in učenja, pri katerem učenci (dijaki, študenti) za pridobivanje znanja uporabljajo način, ki posnema znanstveno- -raziskovalni pristop. Pri fiziki (in drugih naravoslovnih področjih) je tako poučevanje pogosto povezano z eksperimentalnim in laboratorijskim delom. Tako nastane okolje za raziskovalno učenje naravoslovja (ISLE, investigative science learning environment), ki je močan motivacijski faktor in v katerem študenti zaradi večje samoudeležbe in angažiranja pri pridobivanju novih spoznanj bolje obvladajo učne vsebine (korpus znanja) in dosežejo boljše razumevanje osnovnih pojmov. Hkrati razvijajo znanstvene navade razmišljanja, ki jim pomagajo, da se uspešneje soočajo z novimi situacijami in problemi. V prispevku bomo prikazali nekaj primerov prakse aktivnega učenja s področja fizike, ki zadevajo tako eksperimentalno podprto kakor tudi teoretično raziskovalno učenje. Predstavili bomo tudi pomen prakse aktivnega poučevanja v študijskem procesu za študente bodoče učitelje naravoslovja.
Ključne besede: aktivno učenje, naravoslovje, fizika, eksperimenti, teorija, učenje/poučevanje
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 5616; Prenosov: 174
Povezava na celotno besedilo |
366. Pa poskusimo!Nada Razpet, Petra Furlan, Nastja Cotič, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Plovnost in z njo povezani pojmi gostota, masa in prostornina naj bi bili učencem v drugem triletju in seveda tudi starejšim popolnoma jasni. Pa žal ni tako. V raziskavi, v katero smo zajeli 88 učencev četrtega razreda ob koncu šolskega leta, torej že po obravnavani snovi, smo ugotovili, da še vedno večina misli, da telo plava, če je "lahko". Zato smo izvedli učno uro, na kateri so učenci s pomočjo učiteljev izvajali eksperimente, s katerimi smo jim poskušali razložiti in nazorno prikazati, da je plovnost odvisna tako od mase kot tudi od oblike predmeta in seveda tudi od gostote tekočine, v katero polagamo ta predmet. Po izpeljani učni uri smo učence ponovno testirali. Iz odgovorov lahko razberemo, da se jih zdaj več zaveda, da je plovnost povezana tako s snovjo, iz katere je predmet, kot tudi z obliko telesa. Do končnega cilja, to je pravilnega razumevanja pojma plovnosti, pa bo treba narediti še nekaj korakov. Osredotočili se bomo na rezultate obeh testov in navedli, kako in katere poskuse smo izvedli in kaj je treba še storiti, da bi pojem plovnosti učenci zares trajno usvojili.
Ključne besede: izkustveno učenje, eksperimentalno delo, plovnost, gostota, masa, prostornina
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3798; Prenosov: 53
Povezava na celotno besedilo |
367. Aktivni učenec potrebuje aktivnega učiteljaNada Razpet, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Moderni načini poučevanja zahtevajo dobro izobraženega učitelja. Če želimo, da bodo učenci v procesu poučevanja čim bolj aktivni, jih moramo na to navajati že od zgodnje mladosti. Za naše delo na pedagoški fakulteti je torej pomembno, kako bomo študente predšolske vzgoje in študente razrednega pouka pripravili za njihov poklic. Če se bodo namreč otroci v vrtcu in kasneje v prvih razredih osnovne šole navadili, da bodo morali do nekaterih spoznanj priti sami s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev, da jim torej odgovorov ne bomo prinesli na krožniku, se nam za našo prihodnost ni treba bati. Vendar se v sedanjem sistemu izobraževanja kažejo vrzeli, ki bodo vplivale ali pa že vplivajo na znanje naše mladine. Pri tem je treba še posebej poudariti odnos do naravoslovnih predmetov. Ankete, ki smo jih izvedli med študenti predšolske vzgoje in razrednega pouka, kažejo, da se študenti nekaterim vsebinam (praktičnim in teoretičnim), ki so temeljne vsebine naravoslovja, izogibajo in se jih ne naučijo do te mere, da bi jim bili osnovni pojmi povsem jasni. Za aktivno poučevanje pa je treba imeti dobro bazo osnovnega strokovnega znanja, saj se le vzgojitelj oziroma učitelj, ki je strokovno dobro podkovan, lahko hitro odziva na učenčeve potrebe in ga vodi do pravega odgovora na zastavljeno vprašanje oziroma do rešitve problema. S posebnimi primeri bomo pokazali, s kakšnimi problemi se pri delu na fakulteti srečujemo in kako jih poskušamo reševati.
Ključne besede: naravoslovje, eksperimentiranje, aktivno učenje, poučevanje
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4761; Prenosov: 771
Povezava na celotno besedilo |
368. Težave staršev pri vzgoji otroka z motnjo hiperaktivnosti : diplomsko deloTomi Samec, 2015, diplomsko delo Ključne besede: hiperaktivnost, motnja, starši, otroci, težave, učenje, strategije dela, simptomi
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 3522; Prenosov: 60
 Celotno besedilo (324,79 KB) |
369. |
370. Spremljanje aktivnosti učencev med nastopi študentov pri pouku matematike na razredni stopnjiMarina Volk, Marija Pisk, 2015, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Matematika v osnovni šoli je predmet, pri katerem lahko učitelj ponudi učencu veliko samostojnega odkrivanja in razmišljanja. Takšno učenje otroka miselno in čustveno aktivira ter mu daje zadovoljstvo ob novih odkritjih. Prispevek obravnava spremljanje aktivnosti učencev med učnim procesom pri pouku matematike. Učenec, ki je pri pouku aktiven, si z raznolikimi dejavnostmi in samostojnim odkrivanjem gradi trajno in uporabno znanje. Pomembno je odkriti, kako meriti učenčevo aktivnost in njene učinke, saj lahko to učitelja usmerja v to, da pogosteje uporabi oblike in metode dela, ki pripeljejo do večje angažiranosti učencev za šolsko delo in posledično do vseživljenjskega učenja. V teoretičnem delu so opredeljeni učna aktivnost v smislu učenčevega vložka v obliki lastne aktivnosti med poukom ter kazalniki, po katerih prepoznamo aktivnost med učnim procesom. Spremljali smo aktivnost 370 učencev v različnih oddelkih med izvajanjem nastopov študentov razrednega pouka pri matematiki. Za namen spremljanja aktivnosti je bil izdelan opazovalni list z osnovnimi kazalniki aktivnosti med učnim procesom. V opazovanje in beleženje opazovanj so bili vključeni študentje, ki so opazovali nastope kolegov študentov, in mentorici. Dejavnost učencev je bila opazovana po posameznih etapah pouka, saj je tako študent, ki je nastop izvajal, dobil takojšnjo povratno informacijo o tem, v kateri fazi učnega procesa so bili učenci najbolj pasivni oziroma aktivni. Predstavljeni so zbrani rezultati, mnenja študentov o aktivnem učenju in poučevanju ter zabeležki mentoric o učinkovitih oblikah in metodah dela pri izvajanju nastopov študentov pri predmetu didaktika matematike.
Ključne besede: učni proces, aktivnost učencev, motivacija, spremljanje, pokazatelji učenčeve aktivnosti, poučevanje in učenje matematike
Objavljeno v RUP: 14.10.2015; Ogledov: 4545; Prenosov: 104
Povezava na celotno besedilo |
