41. |
42. Socialni kapital v evropskih državah : ugotovitve, trendi in metodološke pomanjkljivosti primerjalnih študijFrane Adam, 2007, izvirni znanstveni članek Opis: The article critically discusses two issues. The first is related to the distribution of social capital across European (EU) nations, and describes the main (expected) trends and patterns on the basis of conventional 'proxy' variables, such as trust and level of involvement in voluntary organizations, in the framework of international studies (EVS/WVS and ESS). The second deals with data quality, in particular with the question whether the findings obtained in such a manner can be regarded as reliable and credible. As for the first issue, one can define four groups as regards the distribution of social capital across European nation-states. Contrary to the authors who claim that there is no significant difference between individual countries, the results of our analysis have revealed a considerable level of differentiation. There is a clear distinction between groups I and IV, while the difference between groups II and III is less obvious. In the context of critical reflection and discussion of the comparability and credibility of empirical data, one should point out some mistakes and inconsistencies most probably brought about partly by inappropriate execution of international surveys (studies) and partly by various semantic, cultural and institutional factors that were not paid appropriate attention during the phases of survey preparation and planning, as well as those of data interpretation and generalization (analysis)
Ključne besede: socialni kapital, primerjalne raziskave, participacija, zaupanje, kakovost podatkov
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2321; Prenosov: 47
 Povezava na celotno besedilo |
43. |
44. |
45. Uporabnost podatkov o neželenih dogodkih na Psihiatrični kliniki LjubljanaAljoša Lapanja, Stanka Blagojevič, Jožica Peterka Novak, 2008, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava analizo neželenih dogodkov na Psihiatrični kliniki Ljubljana v letu 2006. Avtorji poudarjajo pomen rednega spremljanja, analiziranja in poročanja o neželenih dogodkih s strani zdravstvene nege pri zagotavljanju varne in s tem posledično kakovostne psihiatrične zdravstvene nege. Raziskava je bila empirična, deskriptivna, uporabljena je bila kvantitativna analiza "Poročila o incidentu". Evidentiranje neželenih dogodkov je timsko delo, v katerem sodelujejo vsi vpleteni člani osebja, bolniki in svojci. Pri poimenovanju neželenih dogodkov je nekaj praktičnih in formalnih težav, ki vplivajo na same podatke in njihovo interpretacijo. Eden od njih je različno pojmovanje dogodka in prag tolerance pri osebju za evidentiranje dogodka. Zato podatki ne kažejo nujno dejanskega stanja, ko želimo primerjati oddelke med seboj. Najpogostejša vrsta neželenih dogodkov so bili padci. Brez posledic se je končala skoraj tretjina vseh neželenih dogodkov, 41 % vseh posledic pa so telesne poškodbe bolnikov. Na primeru padcev, kot so bili definirani v metodologiji Ministrstva za zdravje, bomo pokazali, da tudi metodologija in definicija koncepta pomembno vplivata na primerljivost podatkov med posameznimi bolnišnicami. Prikazani so tudi količniki števila padcev in neželenih dogodkov na 1000 oskrbnih dni od leta 2003 dalje. Obvladovanje neželenih dogodkov v psihiatrični zdravstveni negi zavse zaposlene je eden ključnih členov pri ohranjanju in izboljševanju kakovosti obravnave bolnikov.
Ključne besede: neželeni dogodki, incidenti, uporabnost podatkov, kakovost, varnost, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3984; Prenosov: 88
Povezava na celotno besedilo |
46. |
47. Logistični postopki in elektronsko poslovanje med trgovci in dobaviteljiDavid Božič, 2007, diplomsko delo Ključne besede: elektronsko poslovanje, RIP, računalniška izmenjava podatkov, EANCOM/EDIFACT, XML, naročilo, dobavnica, prevzemnica, poročilo o zalogah, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2784; Prenosov: 86
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
48. Zbiranje nekaterih osebnih identifikatorjev v zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstvaMojca Omerzu, Živa Rant, Tina Zupanič, Barbara Mihevc Ponikvar, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Zadnje čase so spet aktualne razprave o zbiranju podatkov o Enotni matični številki občanov (EMŠO), zato je v prispevku prikazana problematika zbiranja navedenega identifikatorja v zakonsko določenih zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. V prispevku so najprej predstavljene zakonske osnove za zbiranje EMŠO in številke zdravstvenega zavarovanja. Metodologija: Iz bolnišnične statistike je predstavljena podrobnejša analiza poročanih podatkov za leto 2007 in prikazan trend beleženja identifikatorjev v zadnjih nekaj letih na primeru Perinatalnega informacijskega sistema Slovenije. Predstavljen je primer poglobljene analize zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva in z njo povezana problematika beleženja identifikatorjev. Rezultati: Beleženje identifikatorjev v Sloveniji je nepopolno, kar zelo ovira oceno obsega določene bolezni in dodatne poglobljeneanalize. Zaključki: EMŠO je nujno potreben identifikator, vendar prihaja zaradi dejstva, da ga izvajalci ne sporočajo dovolj dosledno, do velikih problemov pri poglobljenih analizah. Za povečanje kakovosti zbirk podatkov s področja zdravstvenega varstva je potrebno tudi čim popolnejše beleženje osebnih identifikatorjev, saj le tako lahko pridemo do kakovostnih rezultatov.
Ključne besede: osebni identifikator, EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva, analiza podatkov
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3772; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo |
49. |
50. |
