221. Zaznavanje kakovosti varnosti in zdravja pri delu kot podlaga za njeno obvladovanjeMiran Pavlič, Mirko Markič, 2007, izvirni znanstveni članek Ključne besede: anketa, delojemalci, delodajalci, kakovost, model prioritet, podjetja, organizacije, stanje, strokovna javnost, varnost, zdravje, zadovoljstvo
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 2805; Prenosov: 21
 Povezava na celotno besedilo |
222. Vpliv popolne gibalne neaktivnosti na psihično zdravje in počutje zdravih mladih preiskovancevPetra Dolenc, Matej Tušak, Tjaša Dimec Časar, Rado Pišot, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Namen: Ugotavljali smo vpliv dolgotrajne gibalne nedejavnosti na stopnjo anksioznosti, uravnavanje in nadzor čustev ter na sposobnost koncentracije preiskovancev. Metode: Najpogostejša metoda za spremljanje učinkov popolne gibalne nedejavnosti na človekov organizem je simuliranje breztežnostnega stanja t. i. bed rest (BR) model, ki predpostavlja daljše obdobje ležanja v vodoravnem položaju. V študijo smo vključili 10 zdravih moških med 20. in 25. letom, ki so 35 dni mirovali v strogem vodoravnem položaju, ki je zrcalilo popolno gibalno nedejavnost. Preiskovanci so izpolnili Lestvico za merjenje anksioznosti, Lestvico regulacije in kontrole emocij ter Test koncentracije indosežka teden dni pred začetkom eksperimenta in ob njegovem zaključku. Rezultati: Po daljšem obdobju gibalne imobiliziranosti ni prišlo do pomembnih sprememb v stopnji anksioznosti, uravnavanju in nadzoru čustev ter koncentraciji preiskovancev, izraženi v količini dosežka, medtem ko se je koncentracija, izražena v kakovosti dosežka, po eksperimentu celo izboljšala (p=0,020). Zaključek: Rezultati raziskave ne kažejo škodljivih učinkov daljše gibalne imobiliziranosti na psihološki status izbrane skupine preiskovancev. Vprispevku poskušamo navesti morebitne razloge za dobljene izsledke in jih primerjati z rezultati drugih podobnih študij. Izsledki imajo uporabno vrednost na zdravstvenem in športnem področju.
Ključne besede: gibalna aktivnost, popolna gibalna neaktivnost, psihično zdravje
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3039; Prenosov: 41
Povezava na celotno besedilo |
223. Osebnostne značilnosti in strategije spoprijemanja s stresom, povezane z zdravjem in izgorelostjo pri vojakih Slovenske vojskePolona Selič, Maša Serec, Davorina Petek, Maja Rus-Makovec, 2010, izvirni znanstveni članek Opis: Problem: Študija odgovarja na vprašanje, katere osebnostne lastnosti izstopajopri vojakih, ki poročajo o slabšem bio-psiho-socialnem blagostanju, dosegajo višje vrednosti izgorevanja in so posledično manj učinkoviti pri deluin manj motivirani za delo. Občutenje lastnega zdravja je okvirno merilo za zdravstveno stanje posameznika, slaba samoocena zdravja pa je napovedni dejavnik povečane umrljivosti in večje potrebe po zdravstvenih storitvah. Uporabljena diagnostična strategija operacionalizira koncept zdravja, kje bio-psiho-socialno blagostanje, na eni strani ter prinaša možnost za nove ugotovitve o povezanosti stresa in izgorevanja, (samoocen) zdravja in organizacijskega ozračja na drugi strani. Metoda: Študija je potekala med letoma 2006 in 2008. Uporabili smo vprašalnik za samooceno zdravstvenega stanja, Eysenckove osebnostne lestvice, Folkman-Lazarusovo lestvico Načini spoprijemanja s stresom in lestvico izgorevanja Maslachove. Analizirali smo odgovore 390 pripadnikov Slovenske vojske, ki smo jih razdelili v skupino zdravih (SK1-Z), manj zdravih (po merilu bolniške odsotnosti zaradi bolezni; SK2-B) in skupino udeležencev njihovih misij. Ti izpolnjujejo vsa merila zdravja (na eni strani), so pa izpostavljeni posebnim delovnim obremenitvam (delo v tujini). Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični paket SPSS (v 17.0, SPSS inc.): izvedli smo t-test, Mann-Whitneyev test, Kruskal-Wallisov test, faktorsko analizo (PC-analiza, rotacija Varimax, Kaiserjeva normalizacija) in korelacijske izračune. Rezultati: Rezultate razlagamo na osnovi predpostavke, da so udeleženci odgovarjali verodostojno, opozorimo pa tudi na možnost zanikanja in/ali odpora. Ključni dejavnik razlikovanja med skupinami je izgorelost, pri kateri najvišje vrednosti dosegajo vojaki na misijah, najnižje pa skupina zdravih vojakov (razosebljenje: ?2=21,756; p=0,000; delovna neučinkovitost: ?2=7,088; p=0,029; čustvena izčrpanost: ?2=6,316; p=0,043). Razlike med SK1-Z in SK2-B pojasnjujemo z osebnostnimi značilnostmi (zaprtost/odprtost mišljenja, nevrotičnost) in t.i. psihosomatskonaravnanostjo. Za udeležence misij so značilni cinizem, mačizem in nezaupanje. Izgorelost (cinizem, nizka delovna učinkovitost) je znak izčrpanega/okvarjenega bio-psiho-socialnega blagostanja, ki lahko vodi v absentizem ali zapustitev poklica/dela. Zaključek: Predlagamo spremembo oz. dopolnitev izbirnega postopka za sprejem v Slovensko vojsko s testom temeljnih osebnostnih lastnosti ter izločanje kandidatov, ki presegajo normirane vrednosti za nevrotičnost in psihotičnost, kar bi lahko zmanjšalo uporabo manj ustreznih strategij spoprijemanja s stresom, depresonalizacijo in čustveno izčrpanost ter povečalo delovno učinkovitost. Učenje veščin v medosebnih odnosih in prevzemanje varovalnih strategij (netekmovalne fizične dejavnosti, konjički) lahko ublaži delovanje nespremenljivih delovnih pogojevin zahtev. Potrebno usmerjenost na čustva ob siceršnji mačistični subkulturi bi bilo mogoče doseči s krepitvijo skupinske povezanosti in kakovosti odnosov v enotah, s čimer bi oblikovali socialno podporo znotraj kolektiva.
Ključne besede: temeljne osebnostne lastnosti, spoprijemanje s stresom, izgorelost, bio-psiho-socialno blagostanje, zdravje, veščine v medosebnih odnosih
Objavljeno v RUP: 10.07.2015; Ogledov: 3969; Prenosov: 174
Povezava na celotno besedilo |
224. Integracija standardov v poslovanje podjetjaAleksandra Rojc, 2005, diplomsko delo Ključne besede: podjetje, poslovanje podjetja, management, kakovost, standardi, okolje, varnost, zdravje, diplomska dela
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 2221; Prenosov: 76
 Celotno besedilo (613,52 KB) |
225. |
226. |
227. |
228. Vpliv informacijsko komunikakcijskih tehnologij na organizacijo dela v primarnem zdravstvuDušan Bihar, 2011, magistrsko delo Ključne besede: informacijska družba, internet, elektronsko komuniciranje, primarno zdravstvo, e-zdravje, inforemacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, e-recepti, kartice zdravstvenega zavarovanja, profesionalne kartice
Objavljeno v RUP: 15.10.2013; Ogledov: 3435; Prenosov: 185
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
229. |
230. |
