Trubarjeva biblija v kulturnozgodovinskem kontekstu - med prevajanjem in pisanjem

Vinkler, Jonatan

ENG

Prijava

Prva stran / Izpis gradiva

Izpis gradiva

A- | A+ | Natisni

Naslov:	Trubarjeva biblija v kulturnozgodovinskem kontekstu - med prevajanjem in pisanjem
Avtorji:	ID Vinkler, Jonatan (Avtor)
Datoteke:	RAZ_Vinkler_Jonatan_i2019.pdf (295,12 KB) MD5: E43D2C3BCE615286AADAA1F892FF9A6E
Jezik:	Slovenski jezik
Vrsta gradiva:	Neznano
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:	Poglavitni tekstni proces, ki je botroval nastanku opusa Primoža Trubarja, in tako slovenske književnosti, je bilo prevajanje. Razprava prinaša analizo treh prevajalskih paradigem, ki so evropsko učeno kulturo zaznamovale pred nastopom reformacije, ter kulturnozgodovinsko interpretacijo političnega, verskega in kulturnega koncepta translatio. Za Primoža Trubarja je bilo značilno, da je nemški in/ali latinski izvirnik v slovenskem jeziku (po)ustvaril še enkrat, da je izdelal tekst, za katerega je menil, da avtentično reprezentira pomen izvirnika, toda zavoljo besedilne jasnosti/razumljivosti za predpostavljanega bralca, nevajenega nemškega teološkega sloga, z drugačnimi in številnejšimi izrazili, kot jih mogel Trubar razvideti v izvirniku. Pri prevajanju se je zato posluževal besedilnih transformacij izvirnika – opisovanja, preubesedovanja, parafraze in razlage s parabolo –, v zvezi z besedjem pa se je zelo natančno zavedal dvojnic germanizem – slovenska beseda, vendar se germanizmom namenoma ni želel odpovedati zaradi splošne jezikovne rabe, tozadevne pragmatične funkcije njegovih prevodnih besedil in dobrega razumevanja. Trubar je uporabljal kombinacijo intra- in interjezikovnega prevajanja, in to celo pri prevajanju Svetega pisma ter simboličnih knjig, kar je s stališča teološke prakse Trubarjevega časa neobičajno. Svoje prevajalske pristope je pojasnjeval v predgovorih k posameznim izdajam, najizrazitejši topogledni primer pa je prevajanje Confessio augustana ter drugih tekstnih virov, ki so podlaga za slovensko knjigo Articuli (1562). V njej je tako v poglavju, ki je izvirno naslovljeno z De votis monachorum (slovensko: Od clošterskih zalub in oblub), najti obsežnejšo intra- in interjezikovno prevodno transformacijo izvirnega besedilja, in sicer tekstno strukturo, ki je razvita do stilizirane pripovedi o Antonu Puščavniku in čevljarju. Ta pripoved ima naslednje značilnosti: 1) konciznost pripovedovanja, 2) skop dogajalni prostor brez scenskih ali ikoničnih popisov (o mestu puščavnikovega prebivanja in o Aleksandriji bralec ne izve nič, takisto ne o čevljarjevem domu, kjer dialog poteka), 3) dogajanje, skrčeno pravzaprav na le en sam pripovedni prizor, 4) le dve literarni osebi, 5) strukturo, v kateri si glede na intenzivnost začetne pripovedne teme stopnjevito sledijo ekspozicija (zasnova), prva gradacija (zaplet), vrh, razplet in razsnova, 6) dialog med literarnima osebama. Misliti je, da se opisana pripovedna struktura skorajda »kataloško« prekriva s temeljnimi naratološkimi razsežnostmi renesančne novele. In torej pomeni, da Trubar uporablja preverjeno retorično sredstvo logosa, speto z induktivnim sklepanjem – literarno sfabulirani primer, pripovedno razvit do stopnje (stilizirane) novele. O navedeni pasaži Articulov je glede na sedanjo polno dostopnost vseh slovenskih besedil Primoža Trubarja mogoče zatrditi, da gre za prvi tovrstni literarni zapis v slovenski književnosti, za prvo slovensko novelo, ki pa ni imela primarne estetske, temveč retorično argumentativno, tj. informativno funkcijo.
Ključne besede:	Sveto pismo, prevajanje, paradigme, prva slovenska novela
Leto izida:	2019
Št. strani:	str. 59-87, 219-223
Številčenje:	Letn. 15, [št.] 29
PID:	20.500.12556/RUP-14533
UDK:	27-23:81'255:929Trubar P.
ISSN pri članku:	1408-8363
DOI:	10.26493/2590-9754.15(29)59-87
COBISS.SI-ID:	1541831876
Datum objave v RUP:	08.12.2020
Število ogledov:	1822
Število prenosov:	40
Metapodatki:
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:	Stati inu obstati. revija za vprašanja protestantizma
Založnik:	Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, Univerza na Primorskem
ISSN:	1408-8363
COBISS.SI-ID:	79236608

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Naslov:	Trubarjeva biblija v kulturnozgodovinskem kontekstu, med prevajanjem in pisanjem
Opis:	The main textual process that brought about the origins of Primož Trubar’s work, and thus of Slovene literature, was translation. The treatise presents the analysis of three translation paradigms that marked the European learned culture prior to the beginning of the Reformation, as well as the cultural-historical interpretation of the political, religious and cultural concept of the translatio. Characteristically, Primož Trubar re-created the German and / or Latin original in Slovene language in order to produce a text that he considered to authentically represent the meaning of the original, but for the sake of textual clarity / comprehensibility for the potential reader, not used to German theological style, Trubar did so by means of different and more numerous expressions than he could find in the original. In translation, he therefore used textual transformations of the original - description, re-verbalization, paraphrasing and explanation by means of parable; and as far as lexis is concerned, he was accurately aware of Germanism – Slovene doublets, but he deliberately refused to give up Germanisms because of their general use in Slovene language, the pragmatic function of his translations and understanding which should be as good as possible. Trubar used a combination of intra- and inter-linguistic translation, even when translating the Bible and symbolic books, which is unusual from the perspective of theological practice in Trubar’s time. He explained his translation approaches in the prefaces to respective editions, the most outstanding example being the translation of Confessio augustana and other textual sources, which form the basis for the Slovenian book Articuli (1562). In this book, specifically in the chapter originally titled De votis monachorum (in English: Of Monastic Vows), one can find an extensive intra- and inter-linguistic translation / transformation: the textual structure developed into a stylized story of St. Anton the Hermit and the shoemaker. This narrative has the following characteristics: 1) concise narration, 2) a scant scene without scenic or iconic descriptions (the reader is provided with no information about the location of St. Anton the Hermit’s residence or Alexandria, nor of the shoemaker’s home where their dialogue is taking place), 3) the happening is reduced to a single narrative scene, 4) there are only two characters, 5) a structure in which an intense initial narrative theme is gradually followed by the exposition, the first gradation, the climax, the anti-climax and resolution, 6) the dialogue between the two characters. It could very possibly be said that the described narrative structure overlaps in an almost ‘catalogue’ way with the basic narratological dimensions of the Renaissance novella. That having been said, Trubar uses the verified rhetorical means of logos, bound by inductive reasoning - a literally fabulated case, narratively developed to the degree of a (stylized) novella. According to the current full accessibility of all Slovene texts by Primož Trubar, it can be claimed that the above mentioned passage of Articuli is the first literary record of this kind in Slovene literature, the first Slovene novella, which, however, did not have a primary aesthetic, but rather a rhetorically argumentative, i.e. informative function.
Ključne besede:	Bible, translation, paradigms, the first Slovenian novella

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj