Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali uporabite sodobnejši brskalnik.
ENG
Prijava
Iskanje
Brskanje
Oddaja dela
Statistika
RUP
FAMNIT - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
FHŠ - Fakulteta za humanistične študije
FM - Fakulteta za management
FTŠ Turistica - Fakulteta za turistične študije - Turistica
FVZ - Fakulteta za vede o zdravju
IAM - Inštitut Andrej Marušič
PEF - Pedagoška fakulteta
UPR - Univerza na Primorskem
ZUP - Založba Univerze na Primorskem
COBISS
Univerza na Primorskem, Univerzitetna knjižnica - vsi oddelki
Prva stran
/
Izpis gradiva
Izpis gradiva
A-
|
A+
|
Natisni
Naslov:
Integrating Happiness Research into Endpoint Indicators of Social Life Cycle Analysis
Avtorji:
ID
Mann, Stefan
(
Avtor
)
ID
Ehlers, Melf-Hinrich
(
Avtor
)
Datoteke:
https://ojs.upr.si/index.php/fm/article/download/205/89
MGT_Mann_Stefan_2025.pdf
(202,42 KB)
MD5: 862B94F033A62CEEBA0596DD25E4F66C
Jezik:
Angleški jezik
Vrsta gradiva:
Članek v reviji
Tipologija:
1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:
ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:
Endpoint indicators for social life cycle analysis (S-LCA) are still less consolidated than those for environmental LCA. There is a broad consensus that human well-being should be the overarching goal of social sustainability and therefore also of S-LCA. However, to date the two major databases for S-LCA are restricted to a multiplication of working hours with a quality- or risk-adjusted factor. This paper aims to evaluate the congruence between this technical pragmatism and well-established findings of happiness research. The analysis starts with the argument that evidence and consequentiality are necessary criteria for any variables used. It is then shown that some of the variables such as poverty are not consequential, while the unit of working hours lacks any evidence about a relationship with subjective well-being. The analysis concludes that a simple pointbased endpoint indicator would be more appropriate for S-LCA than the current hour-based indicator.
Ključne besede:
social sustainability
,
life cycle analysis
,
indicators
,
endpoint
Status publikacije:
Objavljeno
Verzija publikacije:
Objavljena publikacija
Datum objave:
30.09.2025
Leto izida:
2025
Številčenje:
Vol. 23, no. 3
PID:
20.500.12556/RUP-22252
eISSN:
1854-6935
DOI:
https://doi.org/10.26493/1854-6935.23.241-258
Datum objave v RUP:
18.12.2025
Število ogledov:
302
Število prenosov:
0
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
Kopiraj citat
Skupna ocena:
(0 glasov)
Vaša ocena:
Ocenjevanje je dovoljeno samo
prijavljenim
uporabnikom.
Objavi na:
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.
Gradivo je del revije
Naslov:
Managing Global Transitions
Založnik:
University of Primorska Press
ISSN:
1854-6935
Licence
Licenca:
CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:
http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:
Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Sekundarni jezik
Jezik:
Slovenski jezik
Naslov:
Vključevanje raziskav o sreči v končne kazalnike družbene analize življenjskega cikla
Opis:
Končni kazalniki za analizo družbenega življenjskega cikla (S-LCA) so še vedno manj konsolidirani kot tisti za okoljsko LCA. Obstaja široko soglasje, da bi moralo biti človekovo blagostanje osrednji cilj družbene trajnosti in s tem tudi S-LCA. Kljub temu sta trenutno dve glavni podatkovni zbirki za S-LCA omejeni na množenje delovnih ur s kakovostnim ali tveganjsko prilagojenim faktorjem. Namen tega prispevka je oceniti skladnost med to tehnično pragmatičnostjo in dobro uveljavljenimi ugotovitvami raziskav o sreči. Analiza se začne z argumentom, da sta dokazljivost in posledičnost nujna kriterija za vsako uporabljeno spremenljivko. Nato je prikazano, da nekatere spremenljivke, kot je revščina, niso posledične, medtem ko enota delovnih ur ne izkazuje nobenih dokazov o povezavi s subjektivnim blagostanjem. Analiza zaključi, da bi bil preprost točkovni končni kazalnik primernejši za S-LCA kot trenutni kazalnik, ki temelji na urah.
Ključne besede:
družbena trajnost
,
analiza življenjskega cikla
,
kazalniki
,
končni kazalnik
Komentarji
Dodaj komentar
Za komentiranje se morate
prijaviti
.
Komentarji (0)
0 - 0 / 0
Ni komentarjev!
Nazaj