Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:The Critical Position of Soviet Parliament Buildings Today : A Visual Analysis of the Crowds in the Built Environment
Avtorji:ID Erdoğan, İlknur (Avtor)
ID Resta, Giuseppe (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Erdoğan_Resta_2025.pdf (1,84 MB)
MD5: 5FD3BEF7EF0F7F84B4904AFDCC296A8E
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Nationalist discourses build societal unity by shaping rituals, historical narratives, and collective memory to construct the myth of a nation. Post-Soviet countries offer a unique context for examining the production of nationalism as a transition from a multinational past to a national identity. This process of decommunisation unfolds through the Soviet traces in the built environment. As a physical representation of the state narrative, we focus on the architectural memory and architectonic transformations of Soviet parliament buildings, analysed via large-scale axonometric drawings. Architectural landmarks such as parliament areas have evolved into focal points for confronting the traumatic memory of the second half of the twentieth century. The text focuses on the White House in Moscow, the Verkhovna Rada in Kyiv, the Government House in Baku, the National Assembly Building of Armenia in Yerevan, and the Government House in Minsk. How have communities reacted to the parliament buildings as tangible reminders of their problematic past? Following the methodologies the forensic aesthetic paradigm opened up, we traced the protest’s morphology, its form, and the transformations made in the built environment. By analysing videos, photos, and newspaper articles, we mapped out the protests to discuss architecture’s role in conveying state narratives.
Ključne besede:parliament buildings, post-Soviet countries, nationalist architecture, spaces of protest, anatomy of crowds
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:str. 23-40
Številčenje:Vol. 13, no. 1
PID:20.500.12556/RUP-22503 Povezava se odpre v novem oknu
eISSN:2350-5443
DOI:https://doi.org/10.26493/2350-5443.13(1)23-40 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:21.01.2026
Število ogledov:122
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Studia universitatis hereditati
Založnik:Univerza na Primorskem
ISSN:2350-5443
COBISS.SI-ID:272306688 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Kritični položaj sovjetskih parlamentarnih stavb danes : vizualna analiza množic v grajenem okolju
Opis:Nacionalistični diskurzi gradijo družbeno enotnost z oblikovanjem ritualov, zgodovinskih pripovedi in kolektivnega spomina, da bi ustvarili mit o narodu. Postsovjetske države ponujajo edinstven kontekst za preučevanje nastajanja nacionalizma kot prehoda od večnacionalne preteklosti k nacionalni identiteti. Ta proces dekomunizacije se odvija skozi sovjetske sledi v grajenem okolju. Kot fizično predstavitev državnega narativa se osredotočamo na arhitekturni spomin in arhitektonske preobrazbe sovjetskih parlamentarnih stavb, analiziranih preko velikih aksonometričnih risb. Arhitekturne znamenitosti, kot so parlamentarne površine, so se razvile v osrednje točke za soočanje s travmatičnim spominom na drugo polovico 20. stoletja. Besedilo se osredotoča na Belo hišo v Moskvi, Vrhovno rado v Kijevu, vladno palačo v Bakuju, stavbo nacionalne skupščine Armenije v Erevanu in vladno palačo v Minsku. Kako so se skupnosti odzvale na parlamentne stavbe kot oprijemljive spomine na svojo problematično preteklost? V skladu z metodologijami, ki jih je odprla forenzična estetska paradigma, smo sledili morfologiji protestov, njihovi obliki in spremembam v grajenem okolju. Z analizo videov, fotografij in časopisnih člankov smo naredili zemljevid protestov, da bi razpravljali o vlogi arhitekture pri posredovanju državnih narativov.
Ključne besede:parlamentarne stavbe, postsovjetske države, nacionalistična arhitektura, prostori protestov, anatomija množic


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici