Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Vor dem Fall des Eisernen Vorhangs : die unvollendeten Geschichten ukrainischer Komponistenverbände der 1920–30er Jahre
Avtorji:ID Melnyk, Lidia (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Melnyk_Lidia_2026.pdf (272,40 KB)
MD5: 7C0721206DA17EE1C0D3555736031BE3
 
URL https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/59-80.pdf
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Die Komponistenverbände in den Republiken der Sowjetunion werden heute zu Recht in erster Linie als ideologisches Instrument der Kommunistischen Partei zur Unterdrückung und Kontrolle kreativer Prozesse gesehen. Die Impulse, die zur Gründung der ersten Künstlervereinigungen führten, werden in der Forschung weitaus seltener berücksichtigt. Das Ziel des vorliegenden Beitrags ist es, die vielschichtige, aber immer noch fast unbekannte Geschichte – oder sogar mehrere Geschichten – darzustellen, die der Gründung des Komponistenverbandes der Ukrainischen Sozialistischen Sowjetrepublik vorausging. An der Wende vom ersten zum zweiten Jahrzehnt des 20. Jahrhunderts, gelang es dem Komponisten Kyrylo Stetsenko, zusammen mit einer großen Gruppe Gleichgesinnter an der Organisation des Komitees zum Gedenken an M. Leontowytsch mitzuwirken, das am 1. Februar 1921 als Reaktion auf den verbrecherischen Mord an Leontowytsch gegründet und im April 1921 von den Behörden genehmigt wurde. Bald darauf, am 26. Februar 1922, wurde das Komitee in die Allukrainische Mykola-LeontowytschMusikgesellschaft (MLM) umbenannt. Es war de facto der erste Musikerverband der Ukraine. Die Gründung der MLM fiel in die Zeit der sogenannten „Ukrainisierung“, einer Politik der Bolschewiki in den 1920er Jahren, die die ukrainische Kultur, Wissenschaft und Bildung förderte. Obwohl diese Politik wichtige Fortschritte ermöglichte und die Gründung von Künstlerverbänden begünstigte, diente sie primär den pragmatischen Interessen der neuen Macht. Die MLM wuchs schnell und wurde mit der Einbeziehung zahlreicher Persönlichkeiten aus Kultur und Wissenschaft zur einflussreichsten Künstlervereinigung der Ukraine. Eines ihrer größten Verdienste war die Gründung der Zeitschrift „Muzyka“, des ersten Fachblatts für Musik in ukrainischer Sprache, im Jahr 1924, sowie die Organisation des ukrainischen Sektors auf der Frankfurter Weltausstellung der Musik im Jahr 1927. Im Februar 1928 wurde die Mykola-Leontowytsch-Musikgesellschaft schließlich auf Regierungsebene aufgelöst. Ihre Rolle wurde von der Allukrainischen Gesellschaft revolutionärer Musiker und der Assoziation der revolutionären Komponisten der Ukraine übernommen, die eine klare ideologische und parteitreue Linie verfolgten. Der berühmte Beschluss des Zentralkomitees der Kommunistischen Partei der Bolschewiki „Über den Umbau der literarisch-künstlerischen Organisationen“ von 1932 bedeutete de facto das jähe Ende all dieser ideologisch unterschiedlichen Organisationen. Bald darauf wurde der Komponistenverband der UdSSR gegründet, und das Jahr 1932 wurde jahrzehntelang unkritisch als sein Gründungsjahr angesehen. Erst in jüngster Zeit konnte sich die historische Wahrheit wieder durchsetzen.
Ključne besede:Kulturpolitik in der UdSSR, Komponistenverband der Ukraine, Mykola-Leontowytsch-Musikgesellschaft, „Ukrainisierung“
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
Št. strani:str. 59-80
PID:20.500.12556/RUP-22749 Povezava se odpre v novem oknu
ISBN:9789612935559
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.59-80 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:10.03.2026
Število ogledov:135
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Skladateljska društva nekoč in danes : preplet stanovskega in nacionalnega
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
ISBN:978-961-293-555-9
COBISS.SI-ID:268951043 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Studia musicologica Labacensia
Številčenje v zbirki:9
ISSN zbirke:2712-2867

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Pred padcem železne zavese : nedokončane zgodbe ukrajinskih skladateljskih združenj iz 20. in 30. let 20. stoletja
Opis:Skladateljska združenja v republikah Sovjetske zveze danes upravičeno veljajo predvsem kot ideološki instrument komunistične partije za zatiranje ustvarjalnih procesov in nadzor nad njimi. Impulzi, ki so privedli do ustanovitve prvih umetniških združenj, pa se v raziskavah veliko manj upoštevajo. Cilj tega prispevka je predstaviti večplastno, vendar še vedno skoraj nepoznano zgodovino – ali celo več zgodovin – Združenja skladateljev Ukrajinske sovjetske socialistične republike. Na prehodu prvega v drugo desetletje 20. stoletja je skladatelju Kirilu Stecenku uspelo skupaj z veliko skupino somišljenikov sodelovati pri organizaciji Komiteja v spomin na M. Leontoviča, ki je bil 1. februarja 1921 ustanovljen kot odziv na zločinski umor Leontoviča in ki so ga aprila 1921 odobrili državni organi. Kmalu zatem, in sicer 26. februarja 1922, je bil komite preimenovan v Vseukrajinsko glasbeno družbo Mikole Leontoviča. To je bilo dejansko prvo glasbeno združenje v Ukrajini. Ustanovitev Vseukrajinske glasbene družbe Mikole Leontoviča je sovpadala z obdobjem tako imenovane »ukrajinizacije«, politike boljševikov v 20. letih 20. stoletja, ki je spodbujala ukrajinsko kulturo, znanost in izobraževanje. Čeprav je takšna politika omogočila pomemben napredek in spodbudila ustanovitev umetniških združenj, je v prvi vrsti služila pragmatičnim interesom nove oblasti. Vseukrajinska glasbena družba Mikole Leontoviča je hitro rasla in s sodelovanjem številnih osebnosti iz sveta kulture in znanosti postala najvplivnejše umetniško združenje v Ukrajini. Med njene največje zasluge sodita ustanovitev revije »Muzika«, prvega strokovnega glasila za glasbo v ukrajinščini, leta 1924, ter organizacija ukrajinskega sektorja na svetovni razstavi glasbe v Frankfurtu leta 1927. Vseukrajinsko glasbeno družbo Mikole Leontoviča je vlada razpustila februarja 1928. Njeno vlogo sta prevzela Vseukrajinska družba revolucionarnih glasbenikov in Združenje revolucionarnih skladateljev Ukrajine, ki sta sledila jasni ideološki in strankarski liniji. Znameniti sklep Centralnega komiteja Komunistične stranke boljševikov »O preoblikovanju literarno-umetniških organizacij« iz leta 1932 je dejansko pomenil nenaden konec vseh teh ideološko različnih organizacij. Kmalu nato je bilo ustanovljeno Združenje skladateljev ZSSR, leto 1932 pa je desetletja nekritično veljalo za leto njegove ustanovitve. Šele v novejšem času se je lahko ponovno uveljavila zgodovinska resnica.
Ključne besede:kulturna politika v ZSSR, Združenje skladateljev Ukrajine, Glasbena družba Mikole Leontoviča, »ukrajinizacija«


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici