1. Izobraževanje učiteljic in vseživljenjsko učenje : kaj se lahko Slovenija in Švedska naučita druga od druge?Julija Kene, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Kaj danes sploh razumemo kot vseživljenjsko učenje in kakšna ideološka ozadja ga oblikujejo? Koncept, ki prvotno spodbuja osebni in strokovni razvoj posameznice, se vse bolj prepleta s kapitalistično logiko nenehnega prilagajanja posameznice trgu ter hkrati novim znanjem. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali vseživljenjsko učenje ostaja izobraževalni ideal in kako se je le-ta v zadnjih letih preoblikoval. Izobraževanje bodočih učiteljic v Sloveniji in na Švedskem odraža te razlike v pristopu k vseživljenjskemu učenju. V Sloveniji se ta koncept kaže predvsem v obveznem strokovnem izpopolnjevanju po zaključku študija, vendar je dostop do nadaljnjih usposabljanj omejen zaradi finančnih in organizacijskih dejavnikov. Programi pedagoških študijev so manj fleksibilni, pri čemer pa profesionalni razvoj učiteljic pogosto poteka pod vplivom zunanjih regulativ in ne zaradi lastnih želja. Na Švedskem izobraževalni sistem gradi na avtonomiji učiteljic ter jim omogoča širok dostop do brezplačnih izobraževalnih programov ob močni institucionalni podpori. Ta pristop ne krepi le vloge učiteljice kot vseživljenjske učenke, temveč tudi njeno vlogo kot aktivno oblikovalko učnih strategij, ki bo koncept vseživljenjskega učenja prenašala na prihodnje generacije. Primerjava obeh sistemov razkriva razlike v dostopnosti, organizaciji in tudi v finančnem ozadju izobraževanja učiteljic ter odpira vprašanje, kako naj bo vseživljenjsko učenje v prihodnosti uravnoteženo med osebnim razvojem in institucionalnimi pričakovanji.
Ključne besede: vseživljenjsko učenje, učiteljica, vzgojno-izobraževalni sistem, Slovenija, Švedska
Objavljeno v RUP: 07.01.2026; Ogledov: 227; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (149,79 KB) |
2. An analysis of nurse prescribing in Slovenia and Croatia : current practices, attitudes, and future perspectivesMarko Petrović, Benjamin Osmančević, Sabina Ličen, Mirko Prosen, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: zdravstvena njega, farmakologija, zdravila, predpisovanje zdravil, medicinske sestre, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v RUP: 29.12.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. |
4. Izzivi ohranjanja manjšinske kulturne identitete : primer romske skupnosti v Beli krajiniKristina Kovačić, 2025, magistrsko delo Ključne besede: Romi, kulturna identiteta, Neromi, marginalizacija, Bela krajina, Slovenija, antropologija, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 03.12.2025; Ogledov: 455; Prenosov: 13
Celotno besedilo (954,55 KB) |
5. Medijska prezentacija etničnih manjšin v Sloveniji, s poudarkom na priseljencih iz nekdanje Jugoslavije : zaključno deloGloria Michelle Arzenšek, 2025, diplomsko delo Ključne besede: etnične manjšine, integracija, Jugoslavija, marginalizacija, mediji, multikulturnost, Slovenija, zaključna dela
Objavljeno v RUP: 14.11.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 10
Celotno besedilo (602,45 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. Ocena invazivnega potenciala tujerodnih sesalcev v Sloveniji z uporabo orodja TAS-ISK : zaključna nalogaAnja Nabergoj, 2025, diplomsko delo Ključne besede: tujerodni sesalci, invazivne vrste, invazivni potencial, ocena tveganja, TAS-ISK, Slovenija, podnebne spremembe, biotska raznovrstnost, zaključne naloge
Objavljeno v RUP: 06.09.2025; Ogledov: 540; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. Revščina pri predšolskih otrocih in socialna izključenost : diplomska nalogaUrša Kveder, 2025, diplomsko delo Ključne besede: revščina, socialna izključenost, predšolski otroci, Slovenija, Italija, socialna politika, izobrazba staršev, psihosocialni razvoj otrok
Objavljeno v RUP: 13.08.2025; Ogledov: 554; Prenosov: 26
Celotno besedilo (756,20 KB) |
