Iskanje po repozitoriju

Opis: Najprej predstavimo različna poimenovanja, kategorizacije in modele neželenega vedenja. Sledi podpoglavje o vzrokih in dejavnikih neželenega vedenja v organizacijah. Med temi najprej pojasnimo vlogo osebnih dejavnikov, kot so osebne vrednote, neprijetna čustva in osebnostna struktura zaposlenih. Izpostavimo tudi vlogo kognitivnih sposobnosti in delinkventnega vedenja v otroštvu, starosti zaposlenih in njihovih delovnih izkušenj pri pojavu neželenega vedenja. Nadalje so predstavljeni z delom povezani dejavniki, ki se povezujejo z neželenim vedenjem, in sicer dolgočasje na delovnem mestu, nizka stopnja zadovoljstva pri delu, avtokratski slog vodenja in priložnosti za neželeno vedenje. Delno se s slednjimi prekrivajo tudi z organizacijo povezani dejavniki, med katerimi smo izpostavili vlogo organizacijske kulture in občutek zaposlenega, da ga organizacija ne obravnava pravično. Nadaljujemo s predstavitvijo posledic neželenega vedenja za organizacijo, posameznike v njej in zunanje deležnike. Sledi podpoglavje o možnih preventivnih ukrepih, ki lahko preprečijo pojav neželenega vedenja, pri čemer izpostavimo pomen učinkovitih selekcijskih postopkov, razvoja vodstvenih kadrov, prilagoditve delovnih mest, strategije notranje komunikacije in razvoja spodbudnega sistema nagrajevanja ter organizacijske kulture.
Ključne besede: neželeno vedenje v organizaciji, dejavniki, posledice, preventivni ukrepi
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 111; Prenosov: 7
Celotno besedilo (164,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: agresija, agresivno vedenje, dejavniki, otroci, strategije uravnavanja, vzgojitelji
Objavljeno v RUP: 27.03.2026; Ogledov: 259; Prenosov: 28
Celotno besedilo (670,63 KB)

Opis: Po podatkih Eurostata se je v letu 2020 približno petina (21,5 %) prebivalcev Evropske unije soočala s tveganjem socialne izključenosti. Na izrazito povečanje tveganja s socialno izključenostjo so vplivale nestabilne gospodarske razmere in povečanje brezposelnosti v času epidemije covida-19. Kljub temu da so se po epidemiji covida-19 gospodarske razmere in brezposelnost umirile, pa slednje ni bistveno vplivalo na delež tveganja socialne izključenosti. Celo več, v letu 2024 je bilo moč zaznati povečanje deleža prebivalcev, ki so bili izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, in sicer na kar 21,6 %. Resnost problema socialne izključenosti v Evropski uniji se odraža tudi v njenih razvojnih dokumentih, kot sta npr. Evropski steber socialnih pravic in Akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic ter posebni finančni instrument, Evropski socialni sklad + (ESS+). Ker se v teh strateških dokumentih izpostavlja vseživljenjsko učenje kot pomemben dejavnik pri zmanjševanju socialne izključenosti, smo v prispevku analizirali podatke o socialni izključenosti med letoma 2015 in 2023 v Evropski uniji in vlogi vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju le-te. Analiza vloge vseživljenjskega učenja pri zmanjševanju socialne izključenosti je pokazala, da vseživljenjsko učenje ni ključen dejavnik zmanjševanja socialne izključenosti, ampak ima bistveno močnejši neposreden vpliv skupina ekonomskih dejavnikov. Vseživljenjsko učenje pa ima posreden vpliv.
Ključne besede: Evropska unija, socialna izključenost, revščina, vseživljenjsko učenje, izobraževalni dejavniki
Objavljeno v RUP: 04.03.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 10
Celotno besedilo (6,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: HPV, cepljenje, srednješolci, družbeni dejavniki, zdravstvena nega, magistrske naloge
Objavljeno v RUP: 09.02.2026; Ogledov: 285; Prenosov: 28
Celotno besedilo (486,82 KB)

Ključne besede: filozofija za otroke, moralni razvoj, dejavniki, odtujitev, moralno vrednotenje odtujitve/»kraje«
Objavljeno v RUP: 03.02.2026; Ogledov: 268; Prenosov: 7
Celotno besedilo (482,17 KB)