1. Glasba kot relacijsko orodje v pediatričnem okoljuKatarina Kompan Erzar, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje prinaša pregledno raziskavo primarne povezanosti glasbe z razvojem ter ustrojem človeškega relacijskega delovanja. Na podlagi tega temelja orišemo, kako glasbene intervencije v pediatričnem okolju aktivirajo prirojene mehanizme čustvenega odzivanja in navezanosti ter s tem podpirajo odpornost, čustveno regulacijo in občutek varnosti v bolnišničnem okolju. Glasba v bolnišničnem okolju deluje kot učinkovito orodje za izboljšanje počutja otrok ter krepitev povezanosti med otrokom, starši in bolnišničnim osebjem. Ni le prijetna za poslušanje – številne znanstvene raziskave potrjujejo njen blagodejni vpliv na telesno in duševno stanje. Število raziskav o pomenu in učinkih glasbe na razvoj, regulacijo ter oblikovanje odnosov varne navezanosti med otrokom in starši narašča, pri čemer nove ugotovitve vse bolj poglabljajo razumevanje mehanizmov njenega delovanja. Glasba v bolnišničnem okolju ustvari občutje varnosti in podpira povezanost med otroki in njihovimi skrbniki ter lajša spopadanje s stresom, povezanim s hospitalizacijo in z boleznijo.
Ključne besede: navezanost, glasba, hospitalizacija, starši, nevroznanost
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 198; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (395,23 KB) |
2. Glasbeni obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana - doživljanja in opažanja študentov glasbeKatarina Habe, Nina Suljić, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Poglavje obravnava učinke izvedbe glasbenih obiskov kot oblike glasbenih intervencij na njihove izvajalce (študente glasbe). Namen raziskave je bil preučiti, kaj študenti doživljajo in opažajo med glasbenimi obiski na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Glasbene obiske smo teoretično utemeljili izhajajoč iz koncepta skupnostnih glasbenih dejavnosti, ki se izvajajo v živo. V raziskavi je sodelovalo deset študentov Akademije za glasbo UL. Podatki so bili zbrani s pomočjo odprtih vprašalnikov po izvedenih glasbenih obiskih na različnih oddelkih Pediatrične klinike. Uporabljena je bila kvalitativna induktivna tematska analiza po smernicah Virginie Braun in Victorie Clarke (2006). Iz odgovorov smo izluščili štiri osrednje teme: moč glasbe, osebnostna rast študentov, čustveni odzivi študentov ter odzivi socialnega okolja. Ugotovitve potrjujejo pozitiven učinek glasbenih obiskov na študente glasbe, saj so jih spodbudili k osebnostni rasti, doživljanju blagostanja ob deljenju glasbenega poslanstva, zmanjševanju občutkov izvajalske anksioznosti ob nastopanju ter prepoznavanju zdravilne moči glasbe v bolnišničnem okolju na vse socialne deležnike (paciente, njihove starše, zdravstveno osebje in izvajalce glasbenih intervencij). V poglavju izpostavimo pomen vključevanja socialnoterapevtske vloge glasbe v akademsko glasbeno izobraževanje z namenom krepitve blagostanja tako izvajalcev kot prejemnikov glasbenih intervencij.
Ključne besede: glasbeni obiski, glasbene intervencije, pediatrična bolnišnica, študenti glasbe, živa glasba, refleksije študentov
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 0
Celotno besedilo (427,05 KB) |
3. Glasba kot sredstvo zdravljenja - historični vidikTina Bohak Adam, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razumevanje glasbe kot sredstva zdravljenja je prežeto z zgodovinskimi, s kulturnimi in z znanstvenimi spremembami, ki so oblikovale sodobno glasbeno terapijo kot priznano zdravstveno disciplino. Zdravilne učinke glasbe so poznali že v najstarejših civilizacijah. Stari Egipčani so pred več kot 4.000 leti glasbo uporabljali za zdravljenje bolnikov, v antiki pa so glasbi pripisovali magično moč očiščevanja, pomirjanja duha in zdravljenja telesnih bolezni. Pri številnih avtohtonih ljudstvih po svetu so bile pesmi, ritmi in zvoki ključni del magičnih ter zdravilnih praks, kar potrjuje univerzalnost glasbe kot sredstva za krepitev zdravja in skupnosti. V srednjem veku so menihi uporabljali cerkvene napeve za lajšanje duševnih stisk in bolečin. Skozi stoletja so se razvijali različni pristopi k uporabi glasbe v terapevtske namene. Ti segajo od ritualnih in religioznih praks do sodobne glasbene terapije, ki se je kot znanstvena disciplina začela razvijati konec 19. stoletja. Glasbena terapija je v 20. stoletju pomembno prispevala k rehabilitaciji vojnih veteranov in danes ostaja ključen del sodobne klinične prakse, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in se uporablja na različnih medicinskih področjih. V poglavju obravnavamo zgodovinski vidik zdravilne moči glasbe od pradavnih časov do sodobnosti, s poudarkom na ključnih zgodovinskih prelomnicah, kulturnih razlikah, znanstvenih utemeljitvah ter aktualnih trendih in izzivih v klinični praksi.
Ključne besede: glasba, zdravje, glasbena terapija, zdravljenje, dobro počutje, historični vidik
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 0
Celotno besedilo (301,55 KB) |
4. |
5. Poslušanje klasične glasbe in njen pomen v predšolskem obdobju : diplomska nalogaAna Sotler, 2025, diplomsko delo Ključne besede: klasična glasba, predšolski otroci, vzgojno-izobraževalni proces, razvoj otrok, čustvena inteligenca, ustvarjalnost, vrtec, glasbena vzgoja
Objavljeno v RUP: 16.10.2025; Ogledov: 286; Prenosov: 14
Celotno besedilo (679,13 KB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
