1. |
2. Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinikeKatarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Kompan Erzar, Petra Brdnik Juhart, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako zaposleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizirali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašalnikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zaposleni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpora vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddelkih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravstveno osebje, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (443,42 KB) |
3. Glasbena terapija v pediatričnem okolju - pregledna raziskavaŠpela Knoll, Ema Trček, Maja Otič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Glasbena terapija je stroka, ki si po svetu utira pot tudi v pediatričnem okolju, in dosedanje raziskave dokazujejo mnoge pozitivne učinke ter potenciale tega nefarmakološkega pristopa. Glasbena terapija je vključena v obravnavo bolnih otrok in tudi njihovih staršev na različnih oddelkih pediatrične klinike. Učinki glasbene terapije za določene klientske skupine so ciljno drugače usmerjeni, zato je vsako področje treba raziskati ločeno. V poglavju bomo predstavili pregled literature in relevantnih raziskav s področja glasbene terapije z namenom prikazati že obstoječe kvalitetne prakse. Sistematičen pregled je izveden v skladu s priporočili PRISMA. Pregled literature in raziskav zajema glavna področja v pediatričnem okolju, kjer se glasbena terapija izvaja: neonatologijo, onkologijo, nevrologijo, psihiatrijo in paliativo. Raziskave potrjujejo pozitivne učinke na fiziološke parametre, čustveno podporo otrokom in staršem ter vpliv na dolžino in kakovost hospitalizacije. Pomanjkljivost pri raziskavah se kaže predvsem v številčno neenakomerno opravljenih raziskavah na specifičnih področjih glasbene terapije v pediatričnem okolju.
Ključne besede: glasbena terapija, pediatrija, psihiatrija, paliativna oskrba, neonatologija, nevrološka rehabilitacija, onkologija
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 172; Prenosov: 0
Celotno besedilo (408,00 KB) |
4. Glasba kot sredstvo zdravljenja - historični vidikTina Bohak Adam, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Razumevanje glasbe kot sredstva zdravljenja je prežeto z zgodovinskimi, s kulturnimi in z znanstvenimi spremembami, ki so oblikovale sodobno glasbeno terapijo kot priznano zdravstveno disciplino. Zdravilne učinke glasbe so poznali že v najstarejših civilizacijah. Stari Egipčani so pred več kot 4.000 leti glasbo uporabljali za zdravljenje bolnikov, v antiki pa so glasbi pripisovali magično moč očiščevanja, pomirjanja duha in zdravljenja telesnih bolezni. Pri številnih avtohtonih ljudstvih po svetu so bile pesmi, ritmi in zvoki ključni del magičnih ter zdravilnih praks, kar potrjuje univerzalnost glasbe kot sredstva za krepitev zdravja in skupnosti. V srednjem veku so menihi uporabljali cerkvene napeve za lajšanje duševnih stisk in bolečin. Skozi stoletja so se razvijali različni pristopi k uporabi glasbe v terapevtske namene. Ti segajo od ritualnih in religioznih praks do sodobne glasbene terapije, ki se je kot znanstvena disciplina začela razvijati konec 19. stoletja. Glasbena terapija je v 20. stoletju pomembno prispevala k rehabilitaciji vojnih veteranov in danes ostaja ključen del sodobne klinične prakse, ki temelji na interdisciplinarnem sodelovanju in se uporablja na različnih medicinskih področjih. V poglavju obravnavamo zgodovinski vidik zdravilne moči glasbe od pradavnih časov do sodobnosti, s poudarkom na ključnih zgodovinskih prelomnicah, kulturnih razlikah, znanstvenih utemeljitvah ter aktualnih trendih in izzivih v klinični praksi.
Ključne besede: glasba, zdravje, glasbena terapija, zdravljenje, dobro počutje, historični vidik
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 136; Prenosov: 0
Celotno besedilo (301,55 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
