1. |
2. |
3. Mnenja slovenskih učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja o uporabi razširjene resničnosti (XR) pri pouku : diplomsko deloAdnana Turkić, 2026, diplomsko delo Ključne besede: razširjena resničnost, obogatena resničnost, navidezna resničnost, mešana resničnost, izobraževanje, učitelji, tehnologija, osnovna šola
Objavljeno v RUP: 17.08.2026; Ogledov: 200; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (852,34 KB) |
4. |
5. Vključevanje kompetenc evropskega okvira trajnostnih kompetenc v pedagoške študijske programe izbranih visokošolskih ustanov v Sloveniji, Nemčiji in AvstrijiDorian Penšek-Rader, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobni učitelj je danes mentor, raziskovalec in povezovalec različnih znanj, ki mora obvladati tudi trajnostne kompetence. Prispevek obravnava vključevanje trajnostnih kompetenc, opredeljenih v evropskem okviru trajnostnih kompetenc, v izbrane študijske programe razrednega pouka v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. T. i. okvir GreenComp definira štiri ključna področja: vrednote trajnosti, sistemsko mišljenje, zamišljanje prihodnosti in ukrepanje za trajnostnost. Namen analize je primerjati, kako izbrani pedagoški programi na šestih visokošolskih ustanovah te kompetence vključujejo v svoje učne načrte. Rezultati kažejo, da so trajnostne kompetence v programih prisotne v različni meri, zlasti analizirani programi v Nemčiji izstopajo po celostnejši in interdisciplinarni integraciji teh vsebin v izobraževalni proces. V analiziranih programih v Sloveniji in Avstriji je prisotna pozitivna zasnova, vendar obstajajo še vrzeli, ki jih je treba zapolniti, predvsem na področjih kritičnega mišljenja, prilagodljivosti in kolektivnega ukrepanja. Članek poudarja pomembnost trajnosti kot temeljne vrednote v izobraževanju ter potrebo po nadaljnjem razvoju učiteljskega izobraževanja, ki bo pripravljeno na izzive prihodnosti. Pri tem okvir za trajnostne kompetence ponuja pomembno orodje za sistematično vključevanje trajnostnih kompetenc v pedagoške programe in spodbuja spremembe v miselnosti ter pristopih k učenju.
Ključne besede: trajnostne kompetence, GreenComp, pedagoški študijski programi, izobraževanje učiteljev, primerjalna analiza
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 6
Celotno besedilo (117,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije z aplikacijo Titration screen experimentsNika Golob, Marjeta Capl, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek obravnava razvoj digitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, z uporabo virtualnega laboratorija Titration screen experiment pri pouku kemije. V raziskavi je sodelovalo 49 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so po uporabi aplikacije izpolnili vprašalnik o svoji izkušnji. Rezultati so pokazali, da velika večina (skoraj 90 ) študentov pred tem ni imela izkušenj z uporabo računalniških aplikacij za naravoslovne poskuse, kar kaže na pomembno vrzel v njihovem dosedanjem izobraževanju. Kljub temu je aplikacija bistveno pripomogla k razumevanju koncepta titracije in je služila kot odlična priprava na kasnejše eksperimentalno delo v laboratoriju. Študenti so se pri uporabi osredotočili predvsem na proceduralno znanje, medtem ko so problemski kontekst (onesnaženje reke) večinoma spregledali. Kritično so ovrednotili tako pozitivne (nazornost, realizem) kot negativne (angleški jezik, tehnične omejitve) vidike aplikacije. Sklep raziskave je, da je vključevanje tovrstnih orodij v izobraževanje učiteljev ključno za razvoj njihovih digitalnih kompetenc in pedagoške presoje o smiselni rabi tehnologije, pri čemer virtualni laboratoriji predstavljajo pomembno dopolnilo, ne pa nadomestilo za praktično delo.
Ključne besede: virtualni laboratorij, titracija, naravoslovno izobraževanje, digitalne kompetence, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1008,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov s pomočjo digitalnega pripovedovanjaAnja Zorman, Nives Zudič Antonič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Stalni tehnološki napredek in globalne družbene spremembe globoko preoblikujejo izobraževalne sisteme, kar zahteva nujen premislek o didaktičnih metodah in pristopih, vključno s poučevanjem jezikov. V tem kontekstu se vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v začetno izobraževanje učiteljev jezikov izkaže za strateško, ne le za oblikovanje aktivnega in globalnega državljanstva, temveč tudi za inovacije v pedagoški praksi. Digitalno pripovedovanje zgodb, ki ga razumemo kot pripovedni pristop in je podprto z multimedijsko tehnologijo, se kaže kot učinkovit didaktični pristop za razvoj sporazumevalnih, kritičnih in sodelovalnih zmožnosti, spretnosti ter sposobnosti učečih se, ki so v skladu z izobraževalnimi potrebami 21. stoletja. Digitalni pripovedni pristop omogoča povezovanje medkulturnih razsežnosti, trajnostnosti in ustvarjalnosti ter spodbuja vključujoče in motivirajoče učno okolje. Kvalitativna raziskava, predstavljena v prispevku, je bila izvedena v okviru projekta posodobitve pedagoških študijskih programov na področju italijanske filologije in didaktike tujih jezikov. Vključila je študente in učitelje osnovnih ter srednjih šol in visokošolske učitelje, ki so sodelovali v delavnicah na temo digitalnega pripovedovanja zgodb, z namenom ovrednotenja prenosljivosti tega didaktičnega pristopa v prakso. Rezultati kažejo na visoko stopnjo sodelovanja v procesu oblikovanja digitalne zgodbe, veliko zanimanje (bodočih) učiteljev za didaktični pristop in vedno večjo ozaveščenost o njegovem izobraževalnem potencialu, kljub izzivom, povezanim z upravljanjem časa, ocenjevanjem in dostopom do tehnologije. Vključevanje digitalnih pripovednih orodij, kot so infografike in zgodborisi, v izobraževanje učiteljev se tako kaže kot obetavna pot za povezovanje multimedijskega jezika z učnimi vsebinami v duhu transformativnega in trajnostnega izobraževanja.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev jezikov, razvoj kompetenc 21. stoletja, digitalne kompetence učiteljev in učencev, inovativni didaktični pristopi, digitalno pripovedovanje
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 229; Prenosov: 6
Celotno besedilo (131,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Trajnostna naravnanost geografskih študijskih programovKatja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik, Tajan Trobec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek osvetljuje povezavo med trajnostnim razvojem in visokošolsko geografijo, s posebnim poudarkom na vključevanju vsebin trajnostnega razvoja v študijske programe geografije na vseh slovenskih univerzah. Za vse izbirne in obvezne predmete v študijskih programih geografije na Oddelku za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani je bilo identificirano, katere cilje trajnostnega razvoja vključujejo v obravnavo pri posameznih predmetih. Predmeti so bili nadalje razvrščeni v štiri različne tipe glede na stopnjo vključenosti s trajnostnostjo povezanih vsebin. Ugotovitve kažejo, da so pri okrog treh četrtinah predmetov trajnostne vsebine vključene neposredno in da v povprečju predmeti naslavljajo okrog šest različnih ciljev trajnostnega razvoja, kar nakazuje veliko zavedanje pomena vsebin trajnostnega razvoja in njihovo neločljivo povezanost z geografijo. V prispevku so predstavljeni tudi trije izbrani primeri dobrih praks, pri katerih so se študenti in študentke vključevali v raziskovalne projekte s področja trajnostnega razvoja, katerih rezultati se prenašajo v študijske programe in šolsko prakso.
Ključne besede: trajnostni razvoj, kompetence, visokošolsko izobraževanje, geografija, Slovenija
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 246; Prenosov: 6
Celotno besedilo (969,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učiteljiMonika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.
Ključne besede: digitalne kompetence, umetna inteligenca, izobraževanje, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 7
Celotno besedilo (125,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Povezovanje trajnostnega razvoja in digitalizacije : primer izobraževanja dvopredmetnih učiteljev BI-KE-GONika Drnovšek, Francka Lovšin Kozina, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobnost je učitelje vseh ravni izobraževanja postavila pred izziv sodobnega, z digitalizacijo podprtega poučevanja in vključevanja vsebin trajnostnega razvoja v poučevanje. Z raziskavo smo želeli pridobiti mnenje v projekt vključenih študentov gospodinjstva o pomenu povezovanja trajnostnega razvoja z vsebinami temeljnega predmeta in digitalizacijo. Rezultati kažejo, da vsebinsko in didaktično preoblikovanje ter nadgradnja predmeta Didaktika gospodinjstva II v smislu spodbujanja raziskovanja in povezovanja vsebin predmeta Gospodinjstvo s trajnostnim razvojem omogoča tako usvajanje dejstev o pomenu trajnostnega razvoja kot tudi uvid v povezanost vsebin trajnostnega razvoja z vsebinami predmeta gospodinjstvo. Posledično pa kaže tudi na preseganje negativnih stališč, da so vsebine trajnostnega razvoja prezahtevne za poučevanje na osnovnošolski ravni. Digitalna tehnologija je bila prepoznana kot dobro orodje za ustvarjalno pripravo didaktičnih gradiv in popestritev učne ure, so pa študentke poudarile pomen premišljenega vključevanja digitalne tehnologije v učni proces. Izpostavile so tudi potrebo po institucionalni podpori pri umeščanju vsebin trajnostnega razvoja in digitalizacije v poučevanje.
Ključne besede: didaktika, digitalna tehnologija, gospodinjsko izobraževanje, študenti, trajnostni razvoj
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 200; Prenosov: 5
Celotno besedilo (112,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
