Iskanje po repozitoriju

Opis: Članek obravnava vprašanje avtomatizacije na primeru velikih jezikovnih modelov. Osrednja teza članka je, da veliki jezikovni modeli ne avtomatizirajo individualnih sposobnosti mišljenja niti javne vednosti, kot so jo razumeli avtorji nemške klasične filozofije, temveč tisto, kar je Marx imenoval »obči intelekt«. Z danim konceptom Marx označuje obdobje, ko obče družbeno znanje postane gonilna sila proizvodnje, kar pomeni, da se upredmeti tako v proizvodnih silah (napredek pri avtomatizaciji strojev) kot v organizaciji delavcev (sprememba v organizaciji dela, nujna za tehnično-znanstveni razvoj). Če se je v Marxovem času, torej v obdobju industrijske dobe, obči intelekt upodabljal v strojih, se danes uteleša v algoritmih in statističnih modelih umetne inteligence. Članek sledi »delovni teoriji avtomatizacije«, kot jo je razvil Matteo Pasquinelli, in pokaže, da veliki jezikovni modeli avtomatizirajo predvsem delo percepcije, tj. sposobnost prepoznavanja vzorcev, obenem pa tudi specifična družbena razmerja, ki so zakodirana v matematičnih algoritmih.
Ključne besede: obči intelekt, Marx, veliki jezikovni modeli, Pasquinelli, delovna teorija avtomatizacije
Objavljeno v RUP: 22.01.2026; Ogledov: 51; Prenosov: 0
Celotno besedilo (153,01 KB)