1. |
2. |
3. Podnebna pismenost študentov razrednega poukaNataša Dolenc, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek obravnava podnebno pismenost bodočih učiteljev razrednega pouka in izpostavlja pomen njihovega znanja za vključevanje trajnostnih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri študenti razumejo osnovne pojme, povezane s podnebnimi spremembami, kako zaznavajo posledice podnebnih sprememb ter katere ukrepe prepoznavajo kot najučinkovitejše pri njihovem zmanjševanju. V raziskavi je sodelovalo 161 študentov študijskega programa Razredni pouk Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa in Likertove lestvice stališč. Rezultati raziskave kažejo, da ima večina študentov osnovno znanje o temeljnih podnebnih pojmih in so občutljivi na podnebno problematiko, a imajo nekatere vrzeli v znanju in napačne predstave, zlasti pri razumevanju učinka tople grede, podnebnih točk preloma, ogljičnega odtisa in hierarhije ukrepov za zmanjšanje emisij. Ugotovitve potrjujejo, da je za bodoče učitelje ključno celostno podnebno izobraževanje, ki razvija podnebno pismenost in trajnostne kompetence, kot so kritično in sistemsko mišljenje, kompetence odgovornega odločanja, pripravljenosti za ukrepanje ter empatija in solidarnost. V ta namen je treba v pedagoške študijske programe vključevati vsebine o vzrokih, posledicah in ukrepih za blaženje podnebnih sprememb, ogljičnem odtisu, trajnostni mobilnosti, podnebni pravičnosti in trajnostnih življenjskih praksah. Pri tem je pomembno, da se uporablja sodobne učne pristope in prepoznava napačne predstave študentov ter se jih ustrezno preoblikuje. Le na ta način bodo učitelji ustrezno pripravljeni za razvijanje podnebne pismenosti in trajnostnih kompetenc pri učencih.
Ključne besede: podnebne spremembe, podnebna pismenost, trajnostne kompetence, bodoči učitelji, razredni pouk
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 316; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (126,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Kompetence s področja trajnostnega razvoja v družboslovnih učnih pripravah študentov razrednega poukaIrena Hergan, Nejc Kavka, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Trajnostni razvoj postaja eno osrednjih izhodišč sodobnega izobraževanja. Zahteva celostno razumevanje medsebojno prepletenih družbenih, gospodarskih, okoljskih in drugih vidikov delovanja. Učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj z razvijanjem lastnih kompetenc in s profesionalnim izborom učnih ciljev ter dejavnosti, ki so povezane s trajnostnim razvojem, vplivajo na oblikovanje trajnostnih vrednot in ravnanj učencev. Pri vsakdanjem pedagoškem delu naj bi učitelji prepoznali priložnosti, kjer splošne cilje učnega načrta in teorijo trajnostnega razvoja prenesejo na operativno raven ter kompetence trajnostnega razvoja povežejo z izkušnjami učencev in z lokalnim okoljem. S tem učence pripravljajo na odgovorno delovanje v družbi, ki temelji na razumevanju dolgoročnih posledic družbenih in okoljskih odločitev. V raziskavi s študenti 4. letnika študijskega programa Razredni pouk ene od slovenskih pedagoških fakultet smo ugotavljali, katere kompetence s področja trajnostnega razvoja so v vlogi učiteljev vključili v učne cilje pri nastopih na šolah v okviru študijskega predmeta Didaktika družboslovja in v kolikšni meri so imeli težave pri oblikovanju učnih ciljev s področja trajnostnega razvoja. Kvalitativna analiza 59 družboslovnih učnih priprav je pokazala, da so študenti med učne cilje pri pouku spoznavanja okolja in družbe vključevali različne kompetence trajnostnega razvoja, najpogosteje sistemsko mišljenje in akcijsko oz. strateško delovanje, zelo redko pa so uspeli vključiti samorefleksijo in kompetenco predvidevanja. Pri oblikovanju ciljev so imeli precej težav, saj je bila dobra četrtina operativnih učnih ciljev, ki so jih oblikovali, zapisana neustrezno, kar izobraževalcem nalaga veliko dela.
Ključne besede: kompetence trajnostnega razvoja, družboslovje, učne priprave, učni cilji, študenti razrednega pouka
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 279; Prenosov: 10
Celotno besedilo (115,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Vključevanje kompetenc evropskega okvira trajnostnih kompetenc v pedagoške študijske programe izbranih visokošolskih ustanov v Sloveniji, Nemčiji in AvstrijiDorian Penšek-Rader, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Sodobni učitelj je danes mentor, raziskovalec in povezovalec različnih znanj, ki mora obvladati tudi trajnostne kompetence. Prispevek obravnava vključevanje trajnostnih kompetenc, opredeljenih v evropskem okviru trajnostnih kompetenc, v izbrane študijske programe razrednega pouka v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. T. i. okvir GreenComp definira štiri ključna področja: vrednote trajnosti, sistemsko mišljenje, zamišljanje prihodnosti in ukrepanje za trajnostnost. Namen analize je primerjati, kako izbrani pedagoški programi na šestih visokošolskih ustanovah te kompetence vključujejo v svoje učne načrte. Rezultati kažejo, da so trajnostne kompetence v programih prisotne v različni meri, zlasti analizirani programi v Nemčiji izstopajo po celostnejši in interdisciplinarni integraciji teh vsebin v izobraževalni proces. V analiziranih programih v Sloveniji in Avstriji je prisotna pozitivna zasnova, vendar obstajajo še vrzeli, ki jih je treba zapolniti, predvsem na področjih kritičnega mišljenja, prilagodljivosti in kolektivnega ukrepanja. Članek poudarja pomembnost trajnosti kot temeljne vrednote v izobraževanju ter potrebo po nadaljnjem razvoju učiteljskega izobraževanja, ki bo pripravljeno na izzive prihodnosti. Pri tem okvir za trajnostne kompetence ponuja pomembno orodje za sistematično vključevanje trajnostnih kompetenc v pedagoške programe in spodbuja spremembe v miselnosti ter pristopih k učenju.
Ključne besede: trajnostne kompetence, GreenComp, pedagoški študijski programi, izobraževanje učiteljev, primerjalna analiza
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 6
Celotno besedilo (117,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razvijanje digitalnih kompetenc študentov razrednega pouka pri pouku kemije z aplikacijo Titration screen experimentsNika Golob, Marjeta Capl, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Članek obravnava razvoj digitalnih kompetenc pri študentih, bodočih učiteljih razrednega pouka, z uporabo virtualnega laboratorija Titration screen experiment pri pouku kemije. V raziskavi je sodelovalo 49 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki so po uporabi aplikacije izpolnili vprašalnik o svoji izkušnji. Rezultati so pokazali, da velika večina (skoraj 90 ) študentov pred tem ni imela izkušenj z uporabo računalniških aplikacij za naravoslovne poskuse, kar kaže na pomembno vrzel v njihovem dosedanjem izobraževanju. Kljub temu je aplikacija bistveno pripomogla k razumevanju koncepta titracije in je služila kot odlična priprava na kasnejše eksperimentalno delo v laboratoriju. Študenti so se pri uporabi osredotočili predvsem na proceduralno znanje, medtem ko so problemski kontekst (onesnaženje reke) večinoma spregledali. Kritično so ovrednotili tako pozitivne (nazornost, realizem) kot negativne (angleški jezik, tehnične omejitve) vidike aplikacije. Sklep raziskave je, da je vključevanje tovrstnih orodij v izobraževanje učiteljev ključno za razvoj njihovih digitalnih kompetenc in pedagoške presoje o smiselni rabi tehnologije, pri čemer virtualni laboratoriji predstavljajo pomembno dopolnilo, ne pa nadomestilo za praktično delo.
Ključne besede: virtualni laboratorij, titracija, naravoslovno izobraževanje, digitalne kompetence, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 302; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1008,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvoj digitalnih kompetenc v izobraževanju učiteljev jezikov s pomočjo digitalnega pripovedovanjaAnja Zorman, Nives Zudič Antonič, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Stalni tehnološki napredek in globalne družbene spremembe globoko preoblikujejo izobraževalne sisteme, kar zahteva nujen premislek o didaktičnih metodah in pristopih, vključno s poučevanjem jezikov. V tem kontekstu se vključevanje digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj v začetno izobraževanje učiteljev jezikov izkaže za strateško, ne le za oblikovanje aktivnega in globalnega državljanstva, temveč tudi za inovacije v pedagoški praksi. Digitalno pripovedovanje zgodb, ki ga razumemo kot pripovedni pristop in je podprto z multimedijsko tehnologijo, se kaže kot učinkovit didaktični pristop za razvoj sporazumevalnih, kritičnih in sodelovalnih zmožnosti, spretnosti ter sposobnosti učečih se, ki so v skladu z izobraževalnimi potrebami 21. stoletja. Digitalni pripovedni pristop omogoča povezovanje medkulturnih razsežnosti, trajnostnosti in ustvarjalnosti ter spodbuja vključujoče in motivirajoče učno okolje. Kvalitativna raziskava, predstavljena v prispevku, je bila izvedena v okviru projekta posodobitve pedagoških študijskih programov na področju italijanske filologije in didaktike tujih jezikov. Vključila je študente in učitelje osnovnih ter srednjih šol in visokošolske učitelje, ki so sodelovali v delavnicah na temo digitalnega pripovedovanja zgodb, z namenom ovrednotenja prenosljivosti tega didaktičnega pristopa v prakso. Rezultati kažejo na visoko stopnjo sodelovanja v procesu oblikovanja digitalne zgodbe, veliko zanimanje (bodočih) učiteljev za didaktični pristop in vedno večjo ozaveščenost o njegovem izobraževalnem potencialu, kljub izzivom, povezanim z upravljanjem časa, ocenjevanjem in dostopom do tehnologije. Vključevanje digitalnih pripovednih orodij, kot so infografike in zgodborisi, v izobraževanje učiteljev se tako kaže kot obetavna pot za povezovanje multimedijskega jezika z učnimi vsebinami v duhu transformativnega in trajnostnega izobraževanja.
Ključne besede: izobraževanje učiteljev jezikov, razvoj kompetenc 21. stoletja, digitalne kompetence učiteljev in učencev, inovativni didaktični pristopi, digitalno pripovedovanje
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 229; Prenosov: 6
Celotno besedilo (131,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Trajnostna naravnanost geografskih študijskih programovKatja Vintar Mally, Tatjana Resnik Planinc, Matej Ogrin, Nejc Bobovnik, Tajan Trobec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek osvetljuje povezavo med trajnostnim razvojem in visokošolsko geografijo, s posebnim poudarkom na vključevanju vsebin trajnostnega razvoja v študijske programe geografije na vseh slovenskih univerzah. Za vse izbirne in obvezne predmete v študijskih programih geografije na Oddelku za geografijo Filozofskefakultete Univerze v Ljubljani je bilo identificirano, katere cilje trajnostnega razvoja vključujejo v obravnavo pri posameznih predmetih. Predmeti so bili nadalje razvrščeni v štiri različne tipe glede na stopnjo vključenosti s trajnostnostjo povezanih vsebin. Ugotovitve kažejo, da so pri okrog treh četrtinah predmetov trajnostne vsebine vključene neposredno in da v povprečju predmeti naslavljajo okrog šest različnih ciljev trajnostnega razvoja, kar nakazuje veliko zavedanje pomena vsebin trajnostnega razvoja in njihovo neločljivo povezanost z geografijo. V prispevku so predstavljeni tudi trije izbrani primeri dobrih praks, pri katerih so se študenti in študentke vključevali v raziskovalne projekte s področja trajnostnega razvoja, katerih rezultati se prenašajo v študijske programe in šolsko prakso.
Ključne besede: trajnostni razvoj, kompetence, visokošolsko izobraževanje, geografija, Slovenija
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 246; Prenosov: 6
Celotno besedilo (969,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učiteljiMonika Mithans, Milena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca vse bolj zaznamuje sodobno izobraževanje, saj se uveljavlja kot orodje z velikim potencialom za izboljšanje pedagoške prakse. Kljub temu rezultati naše raziskave kažejo, da jo učitelji v osnovnošolskem prostoru uporabljajo le v omejenem obsegu. V prispevku analiziramo pogostost in kontekste uporabe umetne inteligence ter pogostnost uporabe orodij umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji, pri čemer so nas zanimale razlike v uporabi umetne inteligence glede na predmetno področje učitelja. Rezultati kažejo, da osnovnošolski učitelji umetno inteligenco najpogosteje uporabljajo za profesionalni razvoj in zasebno življenje, redkeje pa pri pouku in ocenjevanju znanja. Uporaba je izraziteje prisotna pri učiteljih računalništva, najmanj pa pri učiteljih razrednega pouka. Najpogosteje uporabljena orodja so generativni klepetalniki, medtem ko so druga orodja manj razširjena. Ugotovitve nakazujejo potrebo po nadaljnjem ozaveščanju in podpori učiteljev pri učinkoviti ter smiselni rabi umetne inteligence v osnovnošolskem prostoru.
Ključne besede: digitalne kompetence, umetna inteligenca, izobraževanje, učitelji, osnovna šola
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 213; Prenosov: 7
Celotno besedilo (125,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Vključevanje trajnostnih vidikov v izobraževanje bodočih učiteljev računalništvaŠpela Cerar, Irena Nančovska Šerbec, 2026, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo vključevanje trajnostnih vidikov v poučevanje računalništva na primeru predmeta Izbrana poglavja računalništva z didaktiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Namen raziskave je bil preučiti, kako projektno učno delo z digitalnimi tehnologijami (Micro:bit, LEGO Mindstorms, Scratch) spodbuja razvoj trajnostnih kompetenc študentov. Uporabili smo kvalitativno analizo pisnih intervjujev ter študentskih projektov in refleksij. Rezultati kažejo, da študenti kot ključne prednosti izpostavljajo praktično delo, ustvarjalnost in medpredmetno povezovanje v okviru STE(A)M, medtem ko so glavne omejitve časovna stiska, potreba po predznanju elektronike in omejena dostopnost opreme. Predlagajo daljše trajanje projektov, uvajalne module in več medpredmetnih povezav. Analiza potrjuje, da projektno delo učinkovito krepi ključne Unescove in kompetence GreenComp – sistemsko mišljenje, predvidevanje, kritično refleksijo in strateško delovanje – ter je skladno z načeli kognitivnega pristopa 4E. Prispevek ponuja teoretično in empirično utemeljitev, da integracija računalniškega mišljenja in trajnostnih kompetenc pomembno prispeva k nadgradnji pedagoških programov ter usposabljanju učiteljev za transformativno poučevanje.
Ključne besede: trajnostne kompetence, računalniško mišljenje, projektno učno delo, kognitivni okvir 4E, izobraževanje učiteljev
Objavljeno v RUP: 29.07.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 7
Celotno besedilo (128,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
