1. |
2. |
3. Zdravilna moč glasbe v očeh medicinskega osebja pediatrične klinikeKatarina Habe, Petra Štibelj, Katarina Kompan Erzar, Petra Brdnik Juhart, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V sodobnem bolnišničnem okolju se vse bolj prepoznava potencial glasbe kot terapevtskega sredstva, ki lahko podpira tako paciente kot medicinsko osebje. V pričujoči raziskavi smo želeli ugotoviti, kako zaposleni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana doživljajo vlogo glasbe v kliničnem okolju. S kvantitativno deskriptivno metodo smo analizirali odgovore 74 medicinskih delavcev, zbranih z anketnim vprašalnikom. Ugotovitve kažejo, da večina zaposlenih glasbo dojema kot pomembno orodje za zmanjševanje stresa, izboljšanje razpoloženja in krepitev timske povezanosti. Izsledki raziskave so pokazali, da zaposleni na Pediatrični kliniki menijo, da glasbene intervencije pozitivno vplivajo na hospitalizirane otroke in njihove starše. Čeprav je podpora vključevanju glasbene terapije visoka, je njena prisotnost na oddelkih še vedno omejena. Udeleženci kot ključne pogoje za učinkovitejšo implementacijo navajajo večjo dostopnost glasbenih terapevtov, dodatna izobraževanja medicinskega osebja v povezavi s to tematiko in ustrezno infrastrukturo. Rezultati potrjujejo potencial glasbe kot celostnega terapevtskega sredstva v pediatrični bolnišnični obravnavi.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravstveno osebje, stres in izgorelost, psihofizično blagostanje
Objavljeno v RUP: 08.01.2026; Ogledov: 187; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (443,42 KB) |
4. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v RUP: 23.12.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 0
Celotno besedilo (363,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. |
8. Analiza vpliva tehnologije na kakovost spanja : zaključna nalogaTamara Mikač, 2025, diplomsko delo Ključne besede: kakovost spanja, modra svetloba, tehnologija, spalna rutina, življenski slog, napovedni modeli, stres, diplomske naloge
Objavljeno v RUP: 14.10.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,20 MB) |
9. |
10. |
