1. Pogostost in vzroki neprimerne rabe časa in virov na delovnem mestu pri zaposlenih v SlovenijiŠpela Markočič, Karmen Kravanja, Katarina Marjanović, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Neprimerna raba časa in virov (nrv) predstavlja pomemben strošek za organizacijo ter vpliva na njeno učinkovitost in razvoj. Raziskava je bila namenjena preučevanju pojavnosti in vzrokov teh vedenj med zaposlenimi v Sloveniji. Poleg tega smo preverjali, ali obstajajo povezave med demografskimi dejavniki (starost, delovna doba v organizaciji in zaslužek) ter nr v. Rezultati so pokazali, da je pojavnost nr v pri udeležencih raziskave (n = 325) relativno nizka – posamezniki so se v povprečju tako na podlestvici izogibanje delu kot na podlestvici sabotaža opredelili, da tovrstnega vedenja ne počnejo nikoli oz. enkrat do dvakrat od začetka zaposlitve. Korelacije med starostjo, delovno dobo in zaslužkom ter nrv so bile nizke in le redko statistično značilne, zato pomembnih zaključkov na podlagi omenjenih povezav ne moremo oblikovati. Kot najpogostejše razloge za nr v so udeleženci raziskave navajali z organizacijo povezane vzroke (53,5 ), z delom povezane vzroke (52,6 ), najmanj pa osebne vzroke (37,6 ). Na podlagi ugotovitev organizacijam priporočamo predvsem preverjanje odnosa do zamujanja in naslavljanje občutkov nepoštenosti pri zaposlenih v organizaciji.
Ključne besede: nezaželeno vedenje, neprimerna raba časa pri delu, neprimerna raba virov pri delu, zaposleni v Sloveniji
Objavljeno v RUP: 03.04.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (166,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Človek v primežu covida-19 : duševno zdravje in psihosocialne potrebe prebivalcev Slovenije2025, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija ponuja celovit vpogled v duševno zdravje prebivalcev Slovenije v času epidemije covida-19 in na ta način poskuša orisati morebitni vpliv zaščitnih in omejevalnih ukrepov na njihovo psihosocialno dobrobit. Temelji na obsežni empirični raziskavi, katere namen ni bil le spremljati psihološke odzive prebivalstva, temveč predvsem razumeti, katere potrebe so imeli posamezniki in kako so se te potrebe razlikovale glede na življenjske in poklicne okoliščine. Razumevanje teh potreb predstavlja temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih intervencij in strokovnjakom nudi ključne informacije o tem, kaj ljudje v kriznih razmerah dejansko potrebujejo. Kvantitativni del je nadgrajen s kvalitativno raziskavo, ki dopolnjuje statistične izsledke z globljim razumevanjem izkušenj skozi pogled prebivalcev, zbran s poglobljenimi intervjuji, in skozi pogled strokovnjakov, raziskan z metodo Delfi. Triangulacija metod omogoča preplet številčnih kazalcev in osebnih pripovedi ter nudi celovito razumevanje psihosocialnih posledic epidemije. Poleg empiričnih izsledkov, monografije vsebuje tudi teoretični uvod, ki na osnovi podatkov iz različnih raziskav prikazuje, kako so psihosocialni stresorji, kot so negotovost, izolacija, pomanjkanje podpore, izguba dela ali preobremenjenost neenakomerno prizadeli različne skupine prebivalstva. Monografija se zaključi s poglavjem, v katerem so na osnovi analiziranih podatkov in teoretičnih spoznanj populacijskih znanosti oblikovana priporočila, kako načrtovati javnozdravstvene in psihosocialne intervencije v kriznih situacijah ter tako graditi in utrjevati kolektivno odpornost posameznikov in celotne skupnosti.
Ključne besede: psihosocialne potrebe, ranljive skupine, splošna populacija, zaposleni, upokojenci, študenti, psihološka pomoč
Objavljeno v RUP: 30.03.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 17
Celotno besedilo (6,11 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Opolnomočenje starejših zaposlenih v dobi umetne inteligence z vseživljenjskim učenjemTinkara Žabar, Aleksander Janeš, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Umetna inteligenca (UI) je pomembna komponenta sodobnega sveta in sočasno pospeševalec digitalne transformacije. Organizacije v svoje poslovanje uvajajo tehnologije UI z namenom ohranjanja konkurenčne prednosti. Vzporedno to ustvarja tudi nove zahteve po veščinah na trgu dela in samih delovnih mestih. Starejši zaposleni (starosti 50+ let) so zaradi slabše razvitih kompetenc, potrebnih za upravljanje s tehnologijami UI, v slabšem položaju kot njihovi mlajši sodelavci, kar dodatno povečuje digitalni razkorak. Pomanjkanje ustreznih kompetenc lahko starejše zaposlene sili v zgodnjo upokojitev, nekonkurenčnost na trgu dela ali celo v brezposelnost. Raziskava temelji na sistematičnem pregledu literature v sedmih bazah podatkov, kjer smo preučevali vlogo delodajalcev pri opolnomočenju starejših zaposlenih v dobi UI. Ugotovitve poudarjajo pomen ustvarjanja kulture vseživljenjskega učenja (VŽU) v organizacijah, ki zaposlene spodbuja k nenehnemu izpolnjevanju v kontekstu hitro spreminjajočih se zahtev pri delu zaradi napredkov UI. V kontekstu starajoče se delovne sile je opolnomočenje starejših ključnega pomena, saj so zaradi omejenih digitalnih kompetenc ranljivi na trgu dela. VŽU tako služi kot ključni mehanizem za opolnomočenje starejših zaposlenih, ker jim omogoča nujno prilagajanje in uspešno delovanje na hitro spreminjajočem se trgu dela.
Ključne besede: management izobraževanja, opolnomočenje, starejši zaposleni, umetna inteligenca, vseživljenjsko učenje
Objavljeno v RUP: 04.12.2025; Ogledov: 434; Prenosov: 13
Celotno besedilo (116,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
