Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Assessing the economic effects of agri-environmental schemes on farm input use
Avtorji:ID Fertő, Imre (Avtor)
ID Bojnec, Štefan (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Fertő_Imre_2025.pdf (614,68 KB)
MD5: 0025D985B1A4680F1E54D5AECC272D9C
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Neznano
Tipologija:1.10 - Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci (vabljeno predavanje)
Organizacija:FM - Fakulteta za management
Opis:. This study assesses the economic impacts of agri-environmental schemes (AES) on farm-level input expenditures, particularly fertilizers, crop protection products, and energy, in Hungary from 2014 to 2020. Employing advanced econometric methodologies, including Synthetic Difference-inDifferences (SDID), Synthetic Control (SC), and traditional Difference-in-Differences (DiD), the analysis addresses the complex challenges posed by staggered AES adoption and significant farm-level heterogeneity. The findings indicate no statistically significant overall change in expenditures for fertilizers, crop protection, and energy. Nonetheless, detailed temporal analysis reveals nuanced dynamics. During the initial phases of AES implementation, transitional inefficiencies are evident, indicating adaptation challenges and associated costs as farmers adjust to new environmental requirements. These initial costs stem from administrative burdens, the need for training, and investments in sustainable practices such as precision agriculture and integrated pest management (IPM). Over subsequent years, the results exhibit stabilization or slight increases in input expenditures rather than substantial cost savings. Such trends suggest that while AES may encourage environmentally sustainable farming practices, the expected economic benefits from reduced inputs—due to input substitution or increased efficiency—may not be immediate or uniformly achievable. Indeed, more precise and environmentally-friendly alternatives to traditional chemical inputs, despite their ecological advantages, can incur higher short-term costs. Further analysis highlights considerable heterogeneity in AES impacts across different farm sizes and adoption timing. Larger, more technologically advanced farms display a relatively smaller incremental cost increase, benefiting from economies of scale and superior resource access, yet these differences are minor and statistically inconclusive. Early adopters, defined as farms participating in AES from the scheme’s initial stages, showed no systematic economic advantage or disadvantage compared to later adopters, indicating a consistent adaptation pattern across all participating farms. Robustness checks, including random treatment falsification tests and analyses on never-treated farms, reinforce the credibility of the findings, affirming that observed AES impacts genuinely reflect causal relationships rather than selection biases or confounding factors. The study concludes that the complex interplay between policy design, farm structure, market dynamics, and adaptation processes can obscure immediate economic outcomes. Therefore, it underscores the need for more tailored AES interventions that consider farm-specific constraints, transitional costs, and longterm adaptation dynamics. Additionally, integrating broader sustainability indicators—biodiversity, soil quality, and resilience metrics—could yield a more comprehensive evaluation of AES efficacy. This research contributes important empirical evidence to ongoing discussions regarding the economic viability and environmental effectiveness of AES within diverse agricultural landscapes. Policymakers are encouraged to account for initial adaptation phases, support targeted technological and management innovations, and embrace regionally customized strategies to optimize both ecological and economic outcomes of AES policies.
Ključne besede:agri-environmental schemes, input expenditures, synthetic difference-in-differences, policy evaluation
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Št. strani:Str. 75-76
PID:20.500.12556/RUP-21574 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:331.103: 351.823.1
ISSN pri članku:2712-3766
DOI:/10.26493/978-961-293-470-5 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:245523459 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:18.08.2025
Število ogledov:413
Število prenosov:3
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del zbornika

Naslov:Navigating change
COBISS.SI-ID:236709379 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je del revije

Naslov:Management International Conference
Založnik:Faculty of Management
ISSN:2712-3766
COBISS.SI-ID:304472320 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:N5-0312-2023
Naslov:Zeleni prehod in trajnost Skupne kmetijske politike: madžarsko-slovenska primerjava

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:Ta študija ocenjuje ekonomske vplive kmetijsko-okoljskih shem (AES) na vhodne izdatke na ravni kmetij, zlasti gnojil, sredstev za varstvo rastlin in energije, na Madžarskem od leta 2014 do 2020. Z uporabo naprednih ekonometričnih metodologij, vključno s sintetičnimi razlikami v razlikah (SDID), sintetičnimi kontrolami (SC) in tradicionalnimi razlikami v razlikah (DiD), analiza obravnava kompleksne izzive, ki jih predstavlja postopno uvajanje AES in znatna heterogenost na ravni kmetij. Ugotovitve ne kažejo na statistično značilne splošne spremembe izdatkov za gnojila, varstvo rastlin in energijo. Kljub temu podrobna časovna analiza razkriva niansirano dinamiko. V začetnih fazah izvajanja AES so očitne prehodne neučinkovitosti, kar kaže na izzive prilagajanja in s tem povezane stroške, ko se kmetje prilagajajo novim okoljskim zahtevam. Ti začetni stroški izhajajo iz upravnih bremen, potrebe po usposabljanju in naložb v trajnostne prakse, kot sta precizno kmetijstvo in integrirano zatiranje škodljivcev (IPM). V naslednjih letih rezultati kažejo stabilizacijo ali rahlo povečanje vhodnih izdatkov namesto znatnih prihrankov stroškov. Takšni trendi kažejo, da čeprav AES lahko spodbujajo okoljsko trajnostne kmetijske prakse, pričakovane ekonomske koristi zaradi zmanjšanih vložkov – zaradi nadomeščanja vložkov ali večje učinkovitosti – morda niso takojšnje ali enotno dosegljive. Dejansko lahko natančnejše in okolju prijaznejše alternative tradicionalnim kemičnim vložkom kljub svojim ekološkim prednostim povzročijo višje kratkoročne stroške. Nadaljnja analiza poudarja precejšnjo heterogenost vplivov AES med različnimi velikostmi kmetij in časom uvedbe. Večje, tehnološko naprednejše kmetije kažejo relativno manjše povečanje stroškov, saj imajo koristi od ekonomije obsega in boljšega dostopa do virov, vendar so te razlike majhne in statistično neprepričljive. Kmetije, ki so se zgodaj odločile za AES, opredeljene kot kmetije, ki sodelujejo v AES od začetnih faz sheme, niso pokazale sistematične ekonomske prednosti ali slabosti v primerjavi s tistimi, ki so se pozneje odločile za AES, kar kaže na dosleden vzorec prilagajanja na vseh sodelujočih kmetijah. Preverjanja robustnosti, vključno s testi naključnega ponarejanja tretiranja in analizami na nikoli tretiranih kmetijah, krepijo verodostojnost ugotovitev in potrjujejo, da opaženi vplivi AES resnično odražajo vzročne povezave in ne pristranskosti pri izbiri ali motečih dejavnikov. Študija ugotavlja, da lahko kompleksna interakcija med oblikovanjem politik, strukturo kmetij, tržno dinamiko in procesi prilagajanja zakrije takojšnje gospodarske rezultate. Zato poudarja potrebo po bolj prilagojenih intervencijah AES, ki upoštevajo omejitve, specifične za kmetijo, prehodne stroške in dolgoročno dinamiko prilagajanja. Poleg tega bi lahko vključevanje širših kazalnikov trajnosti – biotske raznovrstnosti, kakovosti tal in metrik odpornosti – prineslo celovitejšo oceno učinkovitosti AES. Ta raziskava prispeva pomembne empirične dokaze k tekočim razpravam o ekonomski upravičenosti in okoljski učinkovitosti AES v raznolikih kmetijskih krajinah. Oblikovalce politik spodbujamo, da upoštevajo začetne faze prilagajanja, podpirajo ciljno usmerjene tehnološke in upravljavske inovacije ter sprejmejo regionalno prilagojene strategije za optimizacijo tako ekoloških kot ekonomskih rezultatov politik AES.
Ključne besede:kmetijsko okoljske sheme, vhodni izdatki, sintetična razlika v razlikah, vrednotenje politik


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici