Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Recent Slovene Music and its Interpreters
Avtorji:ID O’Loughlin, Niall (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_O’Loughlin_Niall_2025.pdf (241,69 KB)
MD5: 99CE8BC93AE0C591AD55B116B9E8430F
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:A serious new music culture has been very strong in Slovenia, specially in the second half of the 20th century. The foundation for this has been very much enabled by the high-level skills and application of the performers, the interpreters of the music. This has encouraged the determination and enthusiasm of the composers, as well as the attention and participation of the audiences. Performers such as the violinist Igor Ozim, the pianist Aci Bertoncelj, the conductor Ivo Petrić and the Slovenska filharmonija and RTV Symphony Orchestra have been particularly notable in this process, giving a strong platform for new music. Vocal music at this time has been less prominent in new music by younger composers because performers seemed to be more involved in interpreting the older Lieder repertory. From the time of independence and into the 21st century, conditions have changed. All the signs were there that building on the achievements of the 20th century, there was a tremendous surge of enthusiasm for ensuring that a serious music culture was reinvigorated and growing. Solo instrumentalists and singers were trained to an even higher standard, making possible techniques and interpretative skills that were barely imagined earlier. Solo performers proliferated with particular contributions from violinists, cellists, clarinettists, flautists, brass players and pianists. Composers responded with large numbers of pieces that were performed at various platforms which included new music. While the adventurous ensemble music in the 20th century was mainly restricted to the work of the Slavko Osterc Ensemble, in the 21st century a number of new ensembles have been created with a corresponding increase in opportunities for composing music for these very skilled mostly young players. As earlier, a central role in encouraging the composition of new Slovene orchestral music has been the strong performing skills of the two professional orchestras in Ljubljana, especially in the orchestras’ concert seasons and in concerts of the Slovene Music Days. The attention to vocal and choral music has also developed very strongly among composers. Some opera singers who in the past have concentrated on the classics of the opera house have now been willing to attempt more difficult new locally composed operas. This has inevitably created a greater acceptance of new music in the opera house with composers producing new works, though this has been a very gradual process. Not only do older performers now pay attention to the 19th and 20th century ‘classics’ of Slovene music, but they have branched out into more adventurous idioms and they have been joined by the younger generation.
Ključne besede:performers, Slovenia music, Slavko Osterc Ensemble, Slovenska filharmonija, RTVS Symphony Orchestra, Slowind, Slovenian Music Days
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Založnik:Založbe Univerze na Primorskem
Leto izida:2025
Št. strani:str. 167-183
PID:20.500.12556/RUP-22273 Povezava se odpre v novem oknu
ISBN:9789612934255
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-425-5.167-183 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:19.12.2025
Število ogledov:242
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Glasbena interpretacija: med umetniškim in znanstvenim : [znanstvena monografija z mednarodno udeležbo]
Kraj izida:Koper
Založnik:Založba Univerze na Primorskem, Festival Ljubljana
Leto izida:2025
ISBN:978-961-293-425-5
COBISS.SI-ID:222878467 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Studia musicologica Labacensia
ISSN zbirke:2536-2445

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Novejša slovenska glasba in njeni interpreti
Opis:Kultura resne nove glasbe je v Sloveniji močna, še zlasti to velja za drugo polovico 20. stoletja. Podlago za to so večinoma zagotovili izvajalci, interpreti te glasbe, in sicer s svojim vrhunskim znanjem in prakso na visoki ravni. To je spodbudilo odločnost in entuziazem skladateljev, pa tudi pozornost in participacijo občinstva. Pri tem so še zlasti izstopali izvajalci, kot so violinist Igor Ozim, pianist Aci Bertoncelj, dirigent Ivo Petrić ter Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija, ki so zagotovili močno platformo za novo glasbo. Vokalna glasba je bila v tem času med novo glasbo mlajših skladateljev manj vidna, saj se je zdelo, da so se izvajalci bolj ukvarjali z interpretacijo starejšega repertoarja samospevov. Od osamosvojitve in v 21. stoletju pa se je stanje spremenilo. Zaradi dosežkov 20. stoletja je prišlo do izjemnega porasta entuziazma, ki je omogočil ponovno oživitev in razvoj kulture resne glasbe. Solisti instrumentalisti in pevci so se izobraževali na še višji ravni, kar je omogočilo tehnike in interpretacijske spretnosti, ki so bile prej komaj predstavljive. Vse več je bilo solističnih izvajalcev, zlasti iz vrst violinistov, čelistov, klarinetistov, flavtistov, pihalcev in pianistov. Skladatelji so se odzvali z veliko skladbami, ki so se izvajale na različnih prizoriščih in so vključevale dela nove glasbe. Medtem ko je bila drznejša ansambelska glasba v 20. stoletju omejena predvsem na delovanje Ansambla Slavko Osterc, so v 21. stoletju nastale številne nove zasedbe, s čimer se je povečalo tudi število priložnosti za skladanje glasbe za te zelo usposobljene, večinoma mlade glasbenike. Tako kot v preteklosti je bila pri spodbujanju nastajanja nove slovenske orkestrske glasbe ključnega pomena visoka izvajalska raven obeh ljubljanskih profesionalnih orkestrov, zlasti v njunih koncertnih sezonah in na koncertih v okviru Slovenskih glasbenih dni. Med skladatelji se je močno okrepila tudi pozornost do vokalne in zborovske glasbe. Nekateri operni pevci, ki so se v preteklosti osredotočali na operno klasiko, so se zdaj pripravljeni preizkusiti tudi v zahtevnejših novih operah domačih skladateljev. To je neizogibno vodilo do večjega sprejemanja nove glasbe v operni hiši, tako da so skladatelji ustvarjali nova dela, čeprav je bil to zelo postopen proces. Ne le da starejši izvajalci zdaj posvečajo pozornost »klasiki« slovenske glasbe 19. in 20. stoletja, ampak so se podali tudi v bolj avanturistične idiome, pridružujejo pa se jim tudi mlajše generacije.
Ključne besede:izvajalci, slovenska glasba, Ansambel Slavko Osterc, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTVS, Slowind, Slovenski glasbeni dnevi


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici