Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Regional Disparities in Health-Seeking Behaviour in Nigeria : Evidence from the World Bank General Household Survey
Avtorji:ID Osakede, Uche Abamba (Avtor)
ID Ayadi, M. Femi (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Osakede_Uche_Abamba_2025.pdf (298,28 KB)
MD5: 7C70425DADE87D1B95FD939FA4FE3D7D
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Regional disparities in socioeconomic factors shape health-seeking behaviour (HSB). This study examined HSB across Northern and Southern Nigeria and the role of socioeconomic factors on HSB. Data was drawn from Wave 4 of the 2018/2019 post-harvest General Household Survey of approximately 5,000 households. Logistic regression and Chi-square (χ2) tests were applied. Findings show that health care is predominantly sought from private providers, especially in the South. No significant regional difference was found between formal and informal care use. Older adults rely on informal care providers such as traditional healers and faith-based centres. Household income significantly influences provider choice, while gender matters mainly in the North, where women utilise public more than private facilities. Longer distances and waiting times increase the likelihood of public facility use, and severe illness drives reliance on public providers. Policy should improve formal health care access for olderadults, strengthen public facilities to manage severe illnesses and women’s health, especially in the North, and tighten oversight of private providers, particularly in the South, to ensure quality health care. 
Ključne besede:health-seeking behaviour, formal and informal health care, public and private health care, Northern and Southern Nigeria
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2025
Številčenje:Vol. 23, no. 4
PID:20.500.12556/RUP-22487 Povezava se odpre v novem oknu
eISSN:1854-6935
DOI:https://doi.org/10.26493/1854-6935.23.451-483 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:16.01.2026
Število ogledov:80
Število prenosov:1
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Managing Global Transitions
Založnik:Založba Univerze na Primorskem
ISSN:1854-6935
COBISS.SI-ID:230019072 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Regionalne razlike v vedenju pri iskanju zdravstvene oskrbe v Nigeriji : dokazi iz splošne ankete gospodinjstev s strani Svetovne banke
Opis:Regionalne razlike v socioekonomskih dejavnikih oblikujejo vedenje pri iskanju zdravstvene oskrbe. Ta raziskava je preučevala iskanje zdravstvene oskrbe v severni in južni Nigeriji ter vlogo socioekonomskih dejavnikov pri tem iskanju. Podatki so bili pridobljeni iz četrtega vala splošnega anketiranja gospodinjstev po žetvi 2018/2019, ki je zajelo približno 5.000 gospodinjstev. Uporabljeni sta bili logistična regresija in test hi-kvadrat (χ²). Ugotovitve kažejo, da ljudje zdravstveno oskrbo iščejo večinoma pri zasebnih ponudnikih, zlasti na jugu. Med regijami ni bilo ugotovljenih pomembnih razlik med uporabo formalne in neformalne oskrbe. Starejši odrasli se zanašajo na neformalne ponudnike, kot so tradicionalni zdravilci in verski centri. Dohodek gospodinjstva pomembno vpliva na izbiro ponudnika, medtem ko je spol pomemben predvsem na severu, kjer ženske javne ustanove uporabljajo pogosteje kot zasebne. Daljše razdalje in čakalne dobe povečujejo verjetnost uporabe javnih ustanov, medtem ko huda bolezen spodbuja zanašanje na javne ponudnike. Politike bi morale izboljšati dostop do formalne zdravstvene oskrbe za starejše odrasle, okrepiti javne ustanove za obvladovanje hudih bolezni in zdravja žensk, zlasti na severu, ter zaostriti nadzor nad zasebnimi ponudniki, zlasti na jugu, da se zagotovi kakovostna zdravstvena oskrba.
Ključne besede:vedenje pri iskanju zdravstvene oskrbe, formalna in neformalna zdravstvena oskrba, javna in zasebna zdravstvena oskrba, severna in južna Nigerija


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici