Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Dip Your Finger in the Sea... Geoarchaeological View on Coastal Setting and Maritime Accessibility of the Coastal Town of Osor, Northern Adriatic
Avtorji:ID Miko, Slobodan (Avtor)
ID Doneus, Nives (Avtor)
ID Brunović, Dea (Avtor)
ID Hasan, Ozren (Avtor)
ID Doneus, Michael (Avtor)
ID Kinnaird, Tim (Avtor)
ID Hus, Petra (Avtor)
ID Šegović, Filip (Avtor)
ID Ilijanić, Nikolina (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Miko_Slobodan_2025.pdf (5,74 MB)
MD5: EADF02A807D717C53E280D239D8899F3
 
URL https://www.hippocampus.si/ISSN/2350-5443/2-2025/2350-5443.13(2)13-40.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Erosion, sedimentation and rising sea levels can have a significant impact on archaeological research. They have altered the coastline and small-scale topography, both above and below the water’s surface. Consequently, the spatial context of historical coastal cities and settlements is lost forever. Osor, an Iron Age and Roman town situated on the island of Cres in the northern Adriatic, exemplifies the methodological challenges posed by coastal archaeological sites. In such cases, geoarchaeological studies can provide insights into the course of these changes, thus contributing to a better understanding of the past. In the case of Osor, the focus was on how its coastal location and maritime accessibility have changed since prehistoric times. In this context, the presumed locations of the city’s ports and the formation of the Osor Channel were investigated. The study reports the results of these investigations and provides evidence that the Osor Channel evolved naturally and that some form of marine communication was feasible during the Bronze Age, rather than being created by means of human intervention during the Iron Age or Roman period. Using the OSL-PD method, Jaz Bay is ruled out as a Roman port, and the possible urban harbour in Bijar Bay is briefly examined.
Ključne besede:Osor, geoarchaeology, Osor Channel, ALS/ALB, OSL profiling and dating
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper
Založnik:Založba Univerze na Primorskem
Št. strani:str. 13-40
Številčenje:Vol. 13, no. 2
PID:20.500.12556/RUP-22737 Povezava se odpre v novem oknu
eISSN:2350-5443
DOI:https://doi.org/10.26493/2350-5443.13(2)13-40 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:09.03.2026
Število ogledov:26
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Studia universitatis hereditati
Založnik:Založba Univerze na Primorskem
ISSN:2350-5443
COBISS.SI-ID:272306688 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:FWF - Austrian Science Fund

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Potopi prst v morje … Geoarheološki pogled na obalno okolje in pomorsko dostopnost obalnega mesta Osor v severnem Jadranu
Opis:Erozija, sedimentacija in dvig morske gladine lahko pomembno vplivajo na arheološke raziskave. Ti procesi so preoblikovali obalno linijo in drobno topografijo, tako nad kot pod morsko gladino. Posledično je prostorski kontekst zgodovinskih obalnih mest in naselbin za vedno izgubljen. Osor, železnodobno in rimsko mesto na otoku Cresu v severnem Jadranu, ponazarja metodološke izzive, s katerimi se sooča obalna arheologija. V takšnih primerih geoarheološke raziskave omogočajo vpogled v potek teh sprememb in prispevajo k boljšemu razumevanju preteklosti. V primeru Osorja je bila pozornost usmerjena v spremembe njegove obalne lege in pomorske dostopnosti od prazgodovine dalje. V tem kontekstu so bile raziskane domnevne lokacije mestnih pristanišč ter nastanek Osorskega kanala. Prispevek predstavlja rezultate teh raziskav in dokazuje, da se je Osorski kanal nastal naravno in da je bila oblika pomorske komunikacije mogoča že v bronasti dobi, ne pa kot posledica človeškega posega v železni dobi ali rimskem obdobju. Z uporabo metode OSL-PD je zaliv Jaz izključen kot rimsko pristanišče, na kratko pa je obravnavano tudi morebitno urbano pristanišče v zalivu Bijar.
Ključne besede:Osor, geoarheologija, Osorski kanal, ALS/ALB, OSL-profiliranje in datiranje


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici