Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:E contra U : Zusammenarbeit und Streit zweier Sparten im Österreichischen Komponistenbund
Avtorji:ID Krones, Hartmut (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Krones_Hartmut_2026.pdf (158,64 KB)
MD5: 6ADF624D44DFF0B4D5E375A6520779D9
 
URL https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/39-47.pdf
 
Jezik:Nemški jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Am 14. Juni 1913 schlossen sich Österreichs schöpferische Musiker in einer „constituierenden 1. Versammlung des Oesterreichischen Komponisten-Clubs“ zu einer Interessen-Vereinigung zusammen, die nicht nur gesellschaftliche Kontakte pflegen und Fachgespräche fördern sollte, sondern durchaus kämpferische Aktionen zur Durchsetzung ureigenster Anliegen des Komponistenstandes im Sinne hatte. Zunächst als „Club“ gegründet, wurde die Vereinigung 1917 in „Komponistenbund“ umbenannt und schließlich 1930 in zwei „Sektionen“ geteilt: eine für „ernste Musik“ und eine für „Unterhaltungsmusik“ (bis dahin sprach man hier von „Musik heiterer Richtung“). Und damit begannen die Differenzen, unter anderem aus Gründen der Verwendung der vorhandenen Gelder. Noch mehr Probleme stellten sich ein, als die Vereinigung im März 1938 nach dem „Anschluß“ Österreichs an Hitler-Deutschland aufgelöst und in den „Bund deutscher Komponisten aus Österreich“ übergeführt wurde: Der erste Beschluß der ebenfalls „gleichgeschalteten“ Urheberrechtsgesellschaft A.K.M. galt den Regelungen für die nur „U-Komponisten“ betreffende „Tonfilm-Verrechnung“ – sie wurden rückwirkend „dem bei der [deutschen] STAGMA gültigen Schlüssel“ angepaßt. Nach der Wieder-Errichtung des „Österreichischen Komponistenbundes“ vom November 1947 setzten sich auch die Mißstimmungen und Meinungsverschiedenheiten zwischen „E-Sektion“ und „U-Sektion“ fort, die zum Teil sogar weiterhin die ideologisch-politischen Lager der Jahre 1938–1945 widerspiegelten. Unter anderem wurde von der U-Sparte ein Dachverband der drei Organisationen Komponistenbund (ÖKB), Internationale Gesellschaft für Neue Musik (IGNM) und Österreichische Gesellschaft für zeitgenössische Musik (ÖGZM) verhindert, und das vielleicht, weil als Präsident ein „nichtarischer“ Komponist vorgesehen war. Selbstverständlich wurde das nie als Grund benannt. „Offiziell“ wollten die „U-Komponisten“ lediglich keinen Vertreter der „Avantgarde“.
Ključne besede:Österreichischer Komponistenbund, Österreichische Musikgeschichte, Musiksoziologie, Tantiemen, U-Musik
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
Št. strani:str. 39-47
PID:20.500.12556/RUP-22747 Povezava se odpre v novem oknu
ISBN:9789612935559
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.39-47 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:10.03.2026
Število ogledov:408
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Skladateljska društva nekoč in danes : preplet stanovskega in nacionalnega
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
ISBN:978-961-293-555-9
COBISS.SI-ID:268951043 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Studia musicologica Labacensia
Številčenje v zbirki:9
ISSN zbirke:2712-2867

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Resna glasba proti zabavni glasbi : sodelovanje in konflikti med dvema sekcijama Avstrijskega združenja skladateljev
Opis:14. junija 1913 so se avstrijski glasbeni ustvarjalci na 1. konstitutivni seji Avstrijskega skladateljskega kluba združili v interesno združenje, katerega namen ni bil le vzdrževanje družabnih stikov in spodbujanje strokovnega dialoga, temveč tudi prizadevanje za uveljavitev lastnih interesov skladateljskega stanu. Združenje, ki je bilo najprej ustanovljeno kot klub, se je leta 1917 preimenovalo v združenje skladateljev in se nato leta 1930 razdelilo v dve sekciji: sekcijo resne glasbe in sekcijo zabavne glasbe (do takrat se je govorilo o »glasbi v veselem slogu«). S tem so se začele pojavljati razlike, med drugim zato, ker je bilo treba razpoložljiva denarna sredstva porazdeliti na (dražje) simfonične koncerte na eni in (veliko cenejše) dunajske večere samospevov na drugi strani. Še več težav se je pojavilo, ko je bilo združenje marca 1938 po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji razpuščeno in preoblikovano v Zvezo nemških skladateljev iz Avstrije: prvi sklep prav tako z nacionalsocialističnim nazorom usklajene družbe za avtorske pravice A.K.M. je vseboval predpise za obračun zvočnega filma, ki je veljal samo za skladatelje zabavne glasbe – ti so bili z veljavnostjo za nazaj usklajeni s ključem, ki je veljal pri [nemški] družbi za upravljanje avtorskih pravic STAGMA. Po ponovni ustanovitvi Avstrijskega združenja skladateljev novembra 1947 so se nadaljevale tudi napetosti in razhajanja v mnenjih med sekcijo resne glasbe in sekcijo zabavne glasbe, ki so bili delno še naprej odraz ideološko- -političnih taborov iz obdobja 1938–1945. Med drugim je sekcija zabavne glasbe preprečila ustanovitev Krovne zveze treh organizacij – Avstrijskega združenja skladateljev (ÖKB), Mednarodne družbe za novo glasbo (IGNM) in Avstrijske družbe za sodobno glasbo (ÖGZM), in sicer zato, ker za predsednika ni bil predviden »arijski« skladatelj. Seveda to ni bilo nikoli navedeno kot razlog. Uradno skladatelji iz sekcije zabavne glasbe niso želeli predstavnika »avantgarde«.
Ključne besede:Avstrijsko združenje skladateljev, avstrijska glasbena zgodovina, glasbena sociologija, avtorske pravice, popularna glasba


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici