Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:To be or not to be a civil association?
Avtorji:ID Hollós, Máté (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Hollos_Mate_2026.pdf (128,67 KB)
MD5: 7D5365577A102A091BE3ED26568E3DBE
 
URL https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/263-268.pdf
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Before 1989, the Association of Hungarian Musicians was the only professional organisation for all kinds of musicianship in the country. Departments for composers, performing artists, musicologists, experts in education as well as popular music worked on a more or less reasonable level. Music was not a real subject of interest in politics, unlike, for instance, literature, so a relative and growing freedom could be realised from the 1970s on. No amount of financing can ever be enough for the arts, but solid support was given for concerts, radio recordings, and publishing, with the record label financing contemporary works from its own income. Since 1989 other music societies started to be established, and one of the first was the Hungarian Composers’ Union (HCU). Most of these gathered within the framework of Hungarian Music Council. The Composers’ Union did not join the Council, stating that its voice in the overall music scene had to be louder than some of the smaller societies. In line with Hungarian “tradition”, another umbrella organisation was soon founded, with a political motive, called the Hungarian Music Chamber, and later renamed the Forum of Hungarian Musicians. The HCU did not join this, either. This independence came in useful, as when the government wanted to engage with the Hungarian music scene its partners became the Council, the Forum and the HCU. In the three and a half decades of civil democracy the struggle for financing has become more and more difficult: the National Cultural Fund has decreased, and according to the changes in copyright law the CMOs, mainly Artisjus, now have to finance composers’ work. At the same time, the role of civil society has decreased in Hungary, and the governmental authorities show no interest in contacting independent music societies. After 35 years of the Hungarian Composers’ Union, the following question remains open: What is our future in the coming decades?
Ključne besede:contemporary music scene, composers’ societies, changing of the system in Central Europe
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
Št. strani:str. 263-268
PID:20.500.12556/RUP-22759 Povezava se odpre v novem oknu
ISBN:9789612935559
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.263-268 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:10.03.2026
Število ogledov:194
Število prenosov:5
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Skladateljska društva nekoč in danes : preplet stanovskega in nacionalnega
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
ISBN:978-961-293-555-9
COBISS.SI-ID:268951043 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Studia musicologica Labacensia
Številčenje v zbirki:9
ISSN zbirke:2712-2867

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Postati ali ne postati civilno združenje?
Opis:Pred letom 1989 je bilo Združenje madžarskih glasbenikov edina poklicna organizacija za različne glasbene poklice v državi. Oddelki za skladatelje, izvajalce, muzikologe, strokovnjake za izobraževanje in množično glasbo so delovali na bolj ali manj ustrezni ravni. Ker glasba – v nasprotju z denimo književnostjo – ni bila resnični predmet zanimanja politike, je bila od sedemdesetih let mogoča relativna in vse večja svoboda. Čeprav je za umetnost vedno premalo sredstev, je bila zagotovljena solidna podpora za koncertno življenje, radijske posnetke in založništvo (založba je sodobne projekte financirala iz lastnih prihodkov). Po letu 1989 so začela nastajati ločena združenja, med prvimi je bila Zveza madžarskih skladateljev (HCU). Večina teh združenj je bila zbrana v okviru Madžarskega glasbenega sveta. Zveza skladateljev se mu ni pridružila, saj je menila, da mora biti njen glas na glasbenem prizorišču glasnejši kot glas nekaterih manjših združenj. V skladu z madžarsko »tradicijo« je kmalu nastala še ena krovna organizacija (ustanovljena po političnih smernicah): Madžarska glasbena zbornica (pozneje imenovana Forum madžarskih glasbenikov). Tudi tej organizaciji se HCU ni pridružila. To je imelo svoje koristi: pri odločitvah, pri katerih se je vlada obrnila na glasbeno sceno, so bili njeni partnerji Svet, Forum in HCU. V treh in pol desetletjih državljanske demokracije je boj za financiranje postajal vse težji: Nacionalni kulturni sklad se je zmanjšal, v skladu s spremembami zakona o avtorskih pravicah pa so ga morale financirati organizacije za kolektivno upravljanje avtorskih pravic, zlasti društvo Artisjus. Hkrati se je pomen civilnih organizacij zmanjšal, državni organi pa ne kažejo zanimanja za sodelovanje. Po 35 letih delovanja Zveze madžarskih skladateljev se postavlja vprašanje: kakšna je naša prihodnost v prihodnjih desetletjih?
Ključne besede:sodobna glasbena scena, skladateljska društva, spremembe sistemov v Srednji Evropi


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici