| Naslov: | Društvo slovenskih skladateljev – vloga v družbi in izzivi današnjega časa |
|---|
| Avtorji: | ID Bavdek, Dušan (Avtor) |
|---|
| Datoteke: |  ZUP_Bavdek_Dusan_2026.pdf (176,06 KB)
MD5: A7462D91B131BFF28ABC3C10B124F4BD
 https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/285-296.pdf
|
|---|
| Jezik: | Slovenski jezik |
|---|
| Vrsta gradiva: | Delo ni kategorizirano |
|---|
| Tipologija: | 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
|---|
| Organizacija: | ZUP - Založba Univerze na Primorskem
|
|---|
| Opis: | Društvo slovenskih skladateljev (DSS) v letu 2025 praznuje 80-letnico delovanja, kar ponuja izhodišče za refleksijo, analizo sedanjega stanja in vizijo delovanja v prihodnje. V strokovni službi DSS trenutno delujejo trije sodelavci, glavni področji njihovega dela sta koncertna in založniška dejavnost. Obe dejavnosti vključujeta tudi mednarodno dimenzijo, ki jo dopolnjuje še zastopanje Slovenije v mednarodnih organizacijah. Koncertni cikli DSS prinašajo najobsežnejši pregled sodobne glasbene ustvarjalnosti v našem kulturnem prostoru. Vsako leto predstavijo več kot 50 novitet, večina koncertov je moderiranih. Naročila novih del so eden ključnih elementov delovanja DSS. Založba Edicije DSS izdaja notne natise in fonograme slovenskih skladateljev ter ščiti in zastopa njihove izvedbene materiale. Z didaktičnimi edicijami DSS posega tudi na področje izobraževanja. Vse izdaje so katalogizirane in dostopne v spletni trgovini. DSS vsako leto podeli Kozinovo nagrado, ki je najvišje strokovno priznanje na področju glasbene ustvarjalnosti v Sloveniji. Prva od težav, s katerimi se DSS spoprijema, je nepreglednost področja glasbene kulture v Sloveniji, ki od osamosvojitve ni bilo deležno sistemskih sprememb. Podpora Ministrstva za kulturo se je drastično zmanjšala, primanjkljaj pa se kaže v od leta 2009 nerevaloriziranih tarifah za naročila glasbenih del, zmanjšanem obsegu natisov simfoničnih skladb, nerevaloriziranih honorarjih za izvajalce itn. DSS je bilo v letu 1993 pobudnik ustanovitve združenja za avtorsko zaščito SAZAS, leta 2004 pa Slovenskega glasbenoinformacijskega centra SIGIC. Z obema združenjema si želimo višje ravni sodelovanja. DSS bi moralo imeti pomembnejšo vlogo pri oblikovanju nacionalnih kulturnih politik. Pri tem si je treba zastaviti vprašanje, kaj lahko društvo, ki trenutno vključuje predvsem skladatelje resne glasbe, stori za večjo vključenost in posledično reprezentativnost skladateljev drugih glasbenih žanrov. |
|---|
| Ključne besede: | Društvo slovenskih skladateljev (DSS), izzivi, Edicije DSS, koncertna sezona DSS, mednarodna dejavnost DSS |
|---|
| Status publikacije: | Objavljeno |
|---|
| Verzija publikacije: | Objavljena publikacija |
|---|
| Kraj izida: | Koper in Ljubljana |
|---|
| Založnik: | Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana |
|---|
| Leto izida: | 2026 |
|---|
| Št. strani: | str. 285-296 |
|---|
| PID: | 20.500.12556/RUP-22761  |
|---|
| ISBN: | 9789612935559 |
|---|
| DOI: | https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.285-296 |
|---|
| Datum objave v RUP: | 10.03.2026 |
|---|
| Število ogledov: | 22 |
|---|
| Število prenosov: | 0 |
|---|
| Metapodatki: |    |
|---|
|
:
|
Kopiraj citat |
|---|
| | | | Skupna ocena: | (0 glasov) |
|---|
| Vaša ocena: | Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom. |
|---|
| Objavi na: |  |
|---|
Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše
podrobnosti ali sproži prenos. |
