Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Kulturnopolitični milje obdobja začetkov delovanja Društva slovenskih skladateljev
Avtorji:ID Gabrič, Aleš (Avtor)
Datoteke:.pdf ZUP_Gabric_Ales_2026.pdf (193,42 KB)
MD5: AEC62C1616EDADE8E988B85E34C26220
 
URL https://hippocampus.si/ISBN/978-961-293-555-9/297-309.pdf
 
Jezik:Slovenski jezik
Vrsta gradiva:Delo ni kategorizirano
Tipologija:1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:ZUP - Založba Univerze na Primorskem
Opis:Konec 2. svetovne vojne na slovenskih/jugoslovanskih tleh je prinesel bistvene spremembe za delovanje kulturnih društev. Komunistični prevzem oblasti je oviral avtonomnost delovanja kulturnih društev, nekatera pa preprosto ukinil, federalizacija države s priznanjem več narodov pa je omogočila snovanje poklicnih ustanov in društev po nacionalnem ključu, kar je pred vojno ovirala teza o enotnem srbsko-hrvaško-slovenskem narodu. Spremembe, ki jih je prineslo leto 1945, so čutila tudi slovenska glasbena društva, saj nekatera predvojna niso mogla več delovati, na nitki pa je visel tudi obstoj Glasbene matice, ki je pred desetletji obvladovala velik del glasbene scene na Slovenskem. Društvo slovenskih skladateljev je bilo kot stanovsko društvo ustanovljeno decembra 1945. Združilo je skladatelje v Sloveniji in imelo nacionalni značaj, upoštevati pa je moralo tudi ideološkega, saj je njegovo delovanje nadziral državni aparat, ki je vplival na izbor članstva in na njegovo dejavnost. Ta je bila sprva skromnejša od glasbenih društev pred vojno, saj so številne dejavnosti monopolizirale državne ustanove. Ukrep državne oblasti proti posamezniku je npr. lahko pomenil tudi onemogočanje zaposlitve v državni ustanovi ali članstva v stanovskem društvu, izdajanje glasbenega tiska pa so si prisvojila državna založniška podjetja. Šele spremembe kulturne politike po informbirojevskem sporu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo je na kulturno sceno v začetku petdesetih let prinesel več svežine. To so občutila tudi kulturna društva, tudi Društvo slovenskih skladateljev, saj so se začele možnosti bolj avtonomnega odločanja širiti, na pomenu pa je pridobilo zagovarjanje stanovskih interesov.
Ključne besede:Društvo slovenskih skladateljev, ustanovitev, Danilo Švara, kulturna politika, Koncertna poslovalnica za Slovenijo
Status publikacije:Objavljeno
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
Št. strani:str. 297-309
PID:20.500.12556/RUP-22762 Povezava se odpre v novem oknu
ISBN:9789612935559
DOI:https://doi.org/10.26493/978-961-293-555-9.297-309 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:10.03.2026
Število ogledov:38
Število prenosov:0
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del monografije

Naslov:Skladateljska društva nekoč in danes : preplet stanovskega in nacionalnega
Kraj izida:Koper in Ljubljana
Založnik:Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana
Leto izida:2026
ISBN:978-961-293-555-9
COBISS.SI-ID:268951043 Povezava se odpre v novem oknu
Naslov zbirke:Studia musicologica Labacensia
Številčenje v zbirki:9
ISSN zbirke:2712-2867

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Cultural and Political Milieu of the Initial Period of Activity of the Society of Slovene Composers
Opis:The end of the Second World War brought significant changes to the activities of cultural organisations in Slovenia/Yugoslavia. The assumption of power by the Communist Party limited the autonomy of cultural societies and associations, or, in some cases, simply abolished them. On the other hand, the federalisation of the state and the recognition that it consisted of multiple nations opened the way to the creation of professional institutions and societies with a national basis, something that had been hindered before the war by the thesis of a single Serbian-Croatian-Slovene nation. The changes that occurred in 1945 were also felt by Slovene music societies, with some pre-war societies no longer able to operate. Even the Glasbena matica, which decades earlier had dominated a large part of the musical scene in Slovenia, saw its continued existence hanging by a thread. The Society of Slovene Composers was founded as a professional association of composers in December 1945. It brought together composers in Slovenia and had a national character, although it also had to take ideological criteria into account, since its functioning was overseen by the state apparatus, which influenced both the selection of its membership and its activities. The latter were initially rather more modest than those of the pre-war music societies, since many activities were monopolised by state institutions. A measure imposed against an individual by the state authorities could also prevent their employment in a state institution or their membership of a professional association, while music publishing was taken over by state publishing enterprises. It was not until the shifts in cultural policy that occurred in the early 1950s during the so-called Informbiro period ushered in by the Tito–Stalin split that greater vibrancy returned to the cultural scene. The effects were also felt by cultural organisations, including the Society of Slovene Composers, with opportunities for more autonomous decision-making now beginning to expand, while the advocacy of professional interests gained in importance.
Ključne besede:Society of Slovene Composers, founding, Danilo Švara, cultural policy, Concert Agency for Slovenia


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici