Napodobovatelé, spojenci a rivalové : česko-slovinské a slovinsko-české kulturní kontakty v 19. století

Name: Napodobovatelé, spojenci a rivalové
ISBN: 978-80-53003-06-3

Vinkler, Jonatan

ENG

Prijava

Prva stran / Izpis gradiva

Izpis gradiva

A- | A+ | Natisni

Naslov:	Napodobovatelé, spojenci a rivalové : česko-slovinské a slovinsko-české kulturní kontakty v 19. století
Avtorji:	ID Vinkler, Jonatan (Avtor) ID Grdina, Igor (Recenzent) ID Weiss, Jernej (Recenzent) ID Kozár, Aleš (Prevajalec)
Datoteke:	RAZ_Vinkler_Jonatan_2026.pdf (2,79 MB) MD5: 762BEA2A658019B8BC5EB9C540A99459 https://www.slu.cas.cz/cs/publikace/napodobovatele-spojenci-a-rivalove
Jezik:	Češki jezik
Vrsta gradiva:	Neznano
Tipologija:	2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:	FHŠ - Fakulteta za humanistične študije UPR - Univerza na Primorskem
Opis:	Znanstvena monografija je v celoti posvečena češko-slovenskim kulturnim stikom v obdobju narodne prebuje in romantike/postromantike (z obsežno predzgodovino in posameznimi razlagalnimi "posegi" v poznejši čas). Tako gre za delo, ki predstavlja temeljno znanstveno študijo za obravnavana vprašanja. Študija opozarja na podobnosti in različnosti med deželami krone sv. Václava, ki so tvorile zaključeno zgodovinskopravno in v veliki meri tudi etnično enoto, in deželami Notranje Avstrije, kjer so živeli Slovenci, ki se pri svojih mejah niso mogli naslanjati ne na zgodovino ne na etnične meje. Delo ugotavlja, da se je oblikovanje narodne zavesti pri Čehih moglo nasloniti na ideologijo historičnega prava, medtem ko Slovenci te možnosti niso imeli oziroma je niso znali poiskati. Nadalje ugotavlja, da so bili v obdobju, ki je še prisegalo na historično pravo, Čehi korak pred Slovenci in so slednjim služili za zgled. To se je kazalo vse do konca obravnavanega obdobja, ko so Slovenci kljub pomislekom o pristnosti dozdevno srednjeveških Rokopisov kraljedvorskih in zelenogorskih le-te prevedli (Kopitar jih je vseskozi imel za ponaredke). Narodnorazvojna logika je Slovence večkrat silila v podrejen položaj nasproti Čehom, čeprav slovenski učenjaki in pesniki niso zaostajali za češkimi (Kopitar in Prešeren sta češke sodobnike celo presegala). V slovensko-češki smeri delo opozarja na poudarjeno individualne stike: za posamezne češke kulturne delavce so bila zanimiva nekatera dela slovenske književnosti (npr. Prešernova). Študija ugotavlja, da so češko-slovenski in slovensko-češki kulturni stiki v 19. stoletju presegli raven običajne kulturne izmenjave med dvema narodoma; v obeh premerih je šlo za naklonjenost med razumniki enega in drugega naroda, ki so čutili nekakšno medsebojno "krvno vez". Slednja pa ni bila samo posledica ideologije panslavizma, ki se je kot odgovor na tendenco vsenemškega združevanja pojavila v predmarčnem času, ampak tudi podobnih problemov (centralizacija, nerazvitost kulturne "infrastrukture" …). Delo, ki je namenjeno strokovnemu (slovenističnemu, slavističnemu in zgodovinarskemu) ter širšemu humanističnemu občinstvu, zlasti bralcem, ki se ukvarjajo z vprašanji slovenske narodne identitete in njene geneze v 19. stoletju v primerjavi z narodno genezo ostalih srednjeevropskih slovanskih narodov, predvsem Čehov, je temeljita znanstvena študija, ki zelo uspešno združuje avtorjevo večstransko strokovno zanimanje. Presega paradigmo klasične filologije v smislu moderne kulturne oz. intelektualne zgodovine. Študija izkazuje neoporečno pojmovanje interdisciplinarnosti: argumenti in metodologije posameznih strok se ne mešajo – primerjajo in dopolnjujejo se edino rezultati, ki so dobljeni na podlagi različnih pristopov. To je opaziti tudi v uporabljeni literaturi, ki je neobičajno široka, delo pa je v prenekateri točki utemeljeno na doslej pri nas še neuporabljenih primarnih virih (tu velja omeniti zlasti Šafaříkovo/Šafárikovo in Gebauerjevo zapuščino, ki se hrani v Pragi). Monografija ni pomembna samo za obravnavo češko-slovenskih stikov, temveč tudi v širšem slavističnem kontekstu – kot vzorčni primer preučevanja medsebojnega vpliva(nja) dveh kultur. Kot tako bo mogla služiti kot vzor pri izpeljavi podobnih raziskav odnosov med Slovenci in drugimi slovanskimi, pa tudi neslovanskimi narodi (zlasti sosedi).
Ključne besede:	slovensko-češki kulturni stiki, 19. stoletje, interpretacija in recepcija literarnih del, romantika (literatura), nacionalizem v književnosti, literatura in družba, Rokopis Kraljedvorski, Rokopis zelenogorski, slovanstvo, jezik in kultura, Češka, Slovenija, kulturni stiki
Verzija publikacije:	Objavljena publikacija
Kraj izida:	Praha
Kraj izvedbe:	Praha
Založnik:	Slovanský ústav Akademie věd České republiky
Leto izida:	2026
Leto izvedbe:	2026
Št. strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (284 str.))
PID:	20.500.12556/RUP-22865
UDK:	008(497.4:437.3)"1800/1850":82.02
ISBN:	978-80-53003-06-3
COBISS.SI-ID:	273416963
Datum objave v RUP:	27.03.2026
Število ogledov:	87
Število prenosov:	8
Metapodatki:
:	Kopiraj citat

Skupna ocena:	(0 glasov)
Vaša ocena:	Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:

Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:	Drugi - Drug financer ali več financerjev
Program financ.:	aris
Številka projekta:	ARIS
Naslov:	Javni razpis za (so)financiranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2025

Licence

Licenca:	CC BY-NC-ND 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Povezava:	http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/deed.sl
Opis:	Najbolj omejujoča licenca Creative Commons. Uporabniki lahko prenesejo in delijo delo v nekomercialne namene in ga ne smejo uporabiti za nobene druge namene.

Sekundarni jezik

Jezik:	Angleški jezik
Opis:	The academic monograph is entirely focused on Czech-Slovene cultural interactions between the National Revival and Romanticism/post-Romanticism, including a significant pre-history and chosen explanatory excursions into subsequent periods. It therefore represents a fundamental scholarly investigation into the pertinent concerns. The study elucidates the similarities and differences between the Lands of the Bohemian Crown, which constituted a cohesive historical-legal entity and, to a significant degree, an ethnic unit, and the territories of Inner Austria, inhabited by Slovenes, whose boundaries lacked historical or distinct ethnic delineations. The study notes that the development of national consciousness among the Czechs could depend on the ideology of historical right, whereas the Slovenes were either unable to utilise this concept or lacked the opportunity to do so. It additionally observes that, during the period that still upheld the notion of historical rights, the Czechs were more advanced than the Slovenes and served as a paradigm for them. This dynamic continued until the conclusion of the examined period, during which the Slovenes, despite doubts regarding the authenticity of the seemingly mediaeval Queen’s Court Manuscript (Rukopis královédvorský) and Green Mountain Manuscript (Rukopis zelenohorský), nonetheless translated them, as Kopitar had consistently deemed them forgeries. The rationale of national progress consistently positioned the Slovenes in a subservient role relative to the Czechs, despite Slovenian intellectuals and poets being no less capable than their Czech equivalents (in fact, Kopitar and Prešeren even excelled their Czech contemporaries). The monograph highlights specific individual connections in the Slovene-to-Czech context, noting that some Slovenian literary works, such as those by Prešeren, were of particular interest to certain Czech cultural elites. The research demonstrates that Czech-Slovene and Slovene-Czech cultural interactions in the nineteenth century surpassed mere cultural exchange between the two nations. In all instances, there existed a profound connection between the intelligentsia of the two nations, who perceived a form of shared blood relationship (“krvna vez”). This link was not solely a result of Pan-Slavist ideology, which arose in the pre-March era as a reaction to the movement towards pan-German unification, but also stemmed from common challenges such as centralisation and the inadequacy of cultural infrastructure. This monograph, aimed at a specialised audience in Slovene studies, Slavonic studies, and history, as well as a wider humanities readership—particularly those interested in Slovenian national identity and its development in the nineteenth century relative to other Central European Slavic nations, especially the Czechs—constitutes a comprehensive scholarly examination that adeptly synthesises the author's extensive interdisciplinary knowledge. It transcends the framework of classical philology, advancing towards contemporary cultural and intellectual history. The work exhibits an exemplary comprehension of interdisciplinarity: the arguments and methodology of distinct disciplines are not merged; instead, only the outcomes derived from several approaches are juxtaposed and enhanced. This is also apparent in the exceptionally extensive array of secondary literature referenced, while at various junctures the book is anchored in original sources previously unutilised in Slovenian research, particularly the Šafařík and Gebauer collections housed in Prague. The monograph is important not just for examining Czech-Slovene relations but also within the broader Slavonic framework, serving as a model for exploring the reciprocal influence of two civilisations. Consequently, it can function as a model for analogous investigations into the relationships between Slovenes and other Slavic, as well as non-Slavic, populations, particularly those in proximity.
Ključne besede:	Slovene-Czech cultural relations, 19th century, interpretation and reception of literary works, romanticism (literature), nationalism in literature, literature and society

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)

0 - 0 / 0

Ni komentarjev!

Nazaj