Lupa

Izpis gradiva Pomoč

A- | A+ | Natisni
Naslov:Bridging mountains and seas : genomic and plastid data evidence for two migration routes of Drypis spinosa across the Adriatic–Ionian region
Avtorji:ID Glasnović, Peter (Avtor)
ID Radosavljević, Ivan (Avtor)
ID Šarančić, Sara Laura (Avtor)
ID Mitić, Damjan (Avtor)
ID Surina, Boštjan (Avtor)
Datoteke:.pdf RAZ_Glasnovic_Peter_2026.pdf (7,75 MB)
MD5: A8CF32B3DC6483F5629189B446E01219
 
URL https://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/jbi.70251
 
Jezik:Angleški jezik
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FAMNIT - Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije
Opis:Aim Amphi–Adriatic–Ionian plant taxa, distributed on both the Balkan and Apennine peninsulas, exemplify one of the many diversity patterns characteristic of the Mediterranean biodiversity hotspot. To better understand these patterns, we examined the genetic and morphological variability, as well as the present day and Last Glacial Maximum (LGM) potential distribution of a scree-dwelling plant endemic to the study region. Location Amphi–Adriatic–Ionian region within the Mediterranean basin. Taxon Drypis spinosa L. (Caryophyllaceae). Methods Population genomics and phylogeographic patterns were investigated by analysing single–nucleotide polymorphisms (SNPs) and plastid DNA markers. Morphometric techniques were additionally used to assess taxonomic relationships. Environmental niche modelling (ENM) was applied to evaluate potential occurrences under present-day and LGM conditions. Results Genetic data revealed concordant patterns of genetic diversity, indicating that the mountainous areas of the western Balkans harbour the highest genetic variability in D. spinosa. Historical connections were detected among populations from the Kvarner area, the central and southern Apennines, and the Scardo–Pindic Mountains. Neither molecular nor morphological analyses supported the historically proposed lower-rank taxonomic distinctions. ENM suggests a substantial increase in favourable conditions during the LGM compared to the present day. Main Conclusions Our findings indicate two primary links between the Balkan Peninsula and the Apennines: one spanning the northern and central Adriatic Sea, involving populations from the Kvarner area and the central Dinaric Alps, and another connecting the Scardo–Pindic Mountains across the Ionian Sea. This reveals a biogeographical pattern not previously documented in plants with an Amphi–Adriatic–Ionian distribution.
Ključne besede:Amphi–Adriatic–Ionian distribution, environmental niche modelling, genomics, Mediterranean, morphometrics, phylogeography, plastid DNA
Verzija publikacije:Objavljena publikacija
Datum objave:22.05.2026
Leto izida:2026
Št. strani:str. 1-22
Številčenje:Vol. 53, iss. 5, [article no.] e70251
PID:20.500.12556/RUP-23075 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:582.661
ISSN pri članku:0305-0270
DOI:10.1111/jbi.70251 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:279239427 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUP:25.05.2026
Število ogledov:28
Število prenosov:2
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
  
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
Objavi na:Bookmark and Share


Postavite miškin kazalec na naslov za izpis povzetka. Klik na naslov izpiše podrobnosti ali sproži prenos.

Gradivo je del revije

Naslov:Journal of biogeography
Skrajšan naslov:J. biogeogr.
Založnik:Blackwell Scientific Publ.
ISSN:0305-0270
COBISS.SI-ID:35095040 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:I0-0035-2022
Naslov:Infrastrukturna skupina Univerze na Primorskem

Financer:Drugi - Drug financer ali več financerjev
Številka projekta:BI-ME/18-20-005
Naslov:Kemotaksonomija in reprodukcijska biologija skupine travniške kadulje (Salvia pratensis) na zahodnem delu Balkanskega polotokaChemotaxonomy and reproductive biology of Salvia pratensis group from the western Balkan Peninsula

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Opis:Cilj: Amfi-jadransko-jonski rastlinski taksoni, razširjeni na Balkanskem in Apeninskem polotoku, predstavljajo enega izmed številnih vzorcev raznolikosti, značilnih za sredozemsko žarišče biotske raznovrstnosti. Za boljše razumevanje teh vzorcev smo preučili genetsko in morfološko variabilnost ter potencialno razširjenost rastline, ki naseljuje melišča in je endemična za preučevano območje, tako v sedanjosti kot v času zadnjega ledeniškega maksimuma (LGM). Lokacija: Amfi-jadransko-jonska regija znotraj sredozemskega bazena. Takson: Drypis spinosa (Caryophyllaceae). Metode: Populacijsko-genomske in filogeografske vzorce smo preučevali z analizo enojnih nukleotidnih polimorfizmov (SNP) in označevalcev plastidne DNA. Za oceno taksonomskih odnosov smo uporabili tudi morfometrične metode. Potencialno razširjenost vrste v sedanjih razmerah in v času zadnjega ledeniškega maksimuma smo ocenili z modeliranjem okoljskih niš (ENM). Rezultati: Genetski podatki so razkrili skladne vzorce genetske raznolikosti, ki kažejo, da imajo gorata območja zahodnega Balkana največjo genetsko variabilnost pri D. spinosa. Med populacijami iz območja Kvarnerja, osrednjih in južnih Apeninov terŠarsko-Pindskega gorstva so bile ugotovljene zgodovinske povezave. Niti molekularne niti morfološke analize niso podprle zgodovinsko predlaganih taksonomskih razlik na nižjih taksonomskih ravneh. Model ENM kaže na znatno povečanje območij z ugodnimi razmerami v času zadnjega ledeniškega maksimuma v primerjavi s sedanjostjo. Glavni zaključki: Naše ugotovitve kažejo na dve glavni povezavi med Balkanskim polotokom in Apenini: prvo, ki poteka prek severnega in osrednjega Jadranskega morja ter vključuje populacije iz območja Kvarnerja in osrednjih Dinarskih Alp, ter drugo, ki povezuje Šarsko-Pindsko gorstvo prek Jonskega morja. To razkriva biogeografski vzorec, ki pri rastlinah z amfi-jadransko-jonsko razširjenostjo doslej še ni bil dokumentiran.
Ključne besede:Amfi-jadransko-jonska razširjenost, modeliranje okoljske niše, genomika, Sredozemlje, morfometrija, filogeografija, plastidna DNK


Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici